Sodobno voditeljstvo

Inovativnost, umetnost ter nova vez med delom in smislom

Čas branja 18 min

Prihodnja usmeritev podjetja, ki naj si z inovativnostjo prisluži svoje mesto na trgu, je, da mora ta s svojimi izdelki (procesi, storitvami) težiti k preprostosti in hkrati upoštevati čim več dejavnikov, od cenovnega in uporabnega, do etičnega, okoljskega, konkurenčnega in ne nazadnje estetskega. Kaj imajo torej skupnega inovativnost, umetnost in podjetništvo? Kako se z njima prepletajo razvoj zaposlenih ter odnos in ravnanje vodstva?

Razvite države že vsaj tri desetletja razglašajo, da živimo v na znanju temelječi družbi, v kateri je inovacija opredeljena kot tista, ki nam lahko prinese največje blagostanje in razcvet družbe, pa nova delovna mesta, saj nosi najvišjo dodano vrednost in dviguje konkurenčnost gospodarstva neke države. Enako velja za podjetje, saj tudi za podjetje velja, da mu inovacije prinašajo največje blagostanje, razcvet in seveda tako želeno konkurenčno prednost. Očitno pa je, da se danes enači razcvet družbe in države s povsem materialnim blagostanjem, k temu pa se ne prišteva tudi umetniško in kulturno blagostanje ter kako ta lahko prav tako s svojo kreativnostjo povratno pozitivno vpliva na podjetništvo. V nadaljevanju bomo pokazali, da je tudi umetniško delo inovacija in da tudi umetnost ter kultura prispevata k (materialnemu in duhovnemu) blagostanju družbe in države.

Tako obiski galerij (na primer Modern Tate, National Gallery London, Louvre, Georges Pompidou Center ipd.), razstav in raznih umetniških prireditev, kot so bienale sodobne umetnosti v Benetkah, bienale ilustracij v Pragi, glasbeni festival v Bayreuthu, koncertov v metropolitanski ali milanski operi, prispevajo k narodnemu gospodarstvu neke države. In tudi v Sloveniji umetnost in kultura, kakor je razkrila raziskava Shema deleža za umetnost (Ljubljana, 2009), prispevata k BDP-ju. Tako je povprečna letna stopnja rasti dodane vrednosti kulture in umetnosti v obdobju 2002–2007 v Sloveniji znašala 2,7 odstotka, a je bila počasnejša kot v drugih storitvenih dejavnostih. Pretežni del rastočega povpraševanja po proizvodih in storitvah kulturnega sektorja je v tem obdobju izhajal iz povpraševanja sektorja gospodinjstev. Povprečna stopnja rasti izdatkov gospodinjstev za proizvode in storitve kulturnega sektorja je bila v zadnjih letih v Sloveniji (3,2 odstotka) višja kot v EU-27 (1,8 odstotka).

Gospodarska aktivnost v kulturi in umetnosti vpliva na večjo gospodarsko aktivnost in zaposlenost. Prispevek kulturnega sektorja k narodnogospodarski proizvodnji, dodani vrednosti in zaposlenosti vključuje tako neposredne kot tudi posredne ekonomske učinke. Izračunani multiplikator pro­izvodnje kulturnega sektorja v Sloveniji kaže, da ima povpraševanje po kulturnih proizvodih in storitvah relativno visok multiplikativen učinek na proizvodnjo v domačem gospodarstvu. Enota potrošnje kulturnih dobrin vpliva na povečanje pro­izvodnje za 1,51. Izračunani multiplikator dodane vrednosti torej znaša 1,51, kar pomeni, da je dejanski prispevek kulturnega sektorja k BDP (783 mio. EUR) 1,5-krat večji od začetne v sektorju ustvarjene dodane vrednosti (520 mio. EUR). Neposreden in posreden prispevek kulturnega sektorja k dodani vrednosti je v letu 2005 znašal 783 mio. EUR oziroma 2,7 odstotka BDP celotnega gospodarstva. Zaposleni v kulturnem sektorju pa so v letu 2005 ustvarili 520 mio. EUR dodane vrednosti (1,8 odstotka BDP), kakor so dognali v Shemi deleža za umetnost. Kako podjetja in umetnost vpeljujejo inovativnost v procese dela, da bi si lahko odgovorili na vprašanje, si moramo najprej odgovoriti in razložiti na kratko vsaj temeljne pojme, kot so, kaj je to inovativnost in inovacija, umetnost in umetniška dejavnost ter delo.

Umetnost in umetniška dejavnost

»Za Aristotela je umetnost mimesis tragičnih dogodkov v življenju glavnega junaka, da bi se vzpostavila etična (sočutna) nota v gledalcih (v antiki je bil človek cilj vseh pojmovanj realnosti in poglavitno vodilo umetnosti etika); za Nietzscheja je zmes apoliničnega (urejenega, celovitega, logičnega) in dionizičnega (kaotičnega, fragmentarnega, iracionalnega), ki mora postati celostni princip življenja oziroma njegovo ustvarjajoče-uničujoče dogajanje, za Benjamina je nosilka družbenopolitičnega programa, za Rothka je posplošitev realnosti (ker umetnost reducira vse fenomene časa na enotnost čutnosti); za Duchampa je kreativni akt bipolarni odnos, ki ga konstituirata na eni strani umetnik, na drugi gledalec; za Beuysa je umetnost kapital (vendar je pri tem imel v mislih duhovni kapital, dobro počutje, blaginjo ljudi), za Groysa je inovativno kombiniranje profanega prostora brez vrednosti in kriterijev umetnosti na podlagi kulturno-ekonomske menjave, za Damarca pa nov/inovativen način interpretiranja, sestavljanja ali povezovanja že znanega«. (Majerhold, 2009: 1537–38).

Skratka, če na kratko povzamemo, je umetniška dejavnost človekova kreativna dejavnost, ki zahteva njegove tako duhovne kot tudi intelektualne, čustvene in čutne sposobnosti za ustvarjanje novih idej, konceptov, orodij in storitev. Tako je tudi postmoderna umetnost vse pogosteje inovacija, ki pogosto temelji na ekonomski menjavi oziroma, ki želi biti uporabna ter pogosto sledi logiki oglaševalskega momenta in s tem čim večjega obiska ter zaslužka. To dokazuje tako, da je tudi (javno) umetniško delo inovacija, ki nosi dodano vrednost, saj na novo postavi in ovrednoti (nadgrajuje) predhodno, tako da vključuje stvari, ki do tedaj niso bile vključene. To lahko lepo vidimo v številnih starejših in novejših delih, od Duchampovih do Hearstovih, Koonsovih in Priceovih umetniških del.

Menedžment inovacij

Inovacija je vsaka novost, ki se bistveno razlikuje od obstoječe prakse. Ne nanaša se le na nove izdelke, ampak na vsa področja življenja. V poslovnem svetu predstavljajo inovacije novosti v vseh segmentih delovanja podjetja, kot so novi tržni, menedžerski ali oglaševalski pristopi, distribucijske poti, novosti v administraciji, v načinu razdeljevanja internih nalog, organizacije izobraževalnih procesov, pa v načinu pretoka informacij, hitrejšem načinu preverjanja in uvajanja novih idej, načinu motiviranja in nagrajevanja inovacij, v novem načinu programiranja telefonske centrale …

Skratka, vse, kar podjetju prinaša kratkoročno in dolgoročno boljše poslovne rezultate in s tem zaposlenim posredno boljše delovne pogoje, višje finančne nagrade, boljše počutje in odnose med sodelavci. Inovativnost tako na koncu pomeni več kot zgolj raziskovalno-razvojno dejavnost. Vključuje načrtovanje izdelka, izobraževanje in usposabljanje delavcev, vpeljevanje novih tehnologij, prenos znanja, učinkovito ustvarjanje in upravljanje idej … Vsaka večja inovacija razburka več oddelkov in morda celo strukturo v podjetju.

In ker inovacija zahteva spremembe v poslovnih funkcijah podjetja, zahteva tudi kompleksen in celovit inovacijski menedžment.


Številka:

Več v kategoriji Sodobno voditeljstvo

Več člankov iz te kategorije