Ko kupujemo različne aparate, se pozanimamo, katera korporacija je v ozadju izdelave in kje so narejeni. Različne tovarne imajo različen obseg in kakovost znanja za izdelavo podobnih strojev. Kadar koli potrebujemo kakšno uslugo oziroma želimo, da je delo dobro opravljeno, poiščemo dobrega mojstra: odgovornega, ki zna dobro opraviti svoje delo. Izogibamo se avtomehanikov, ki ne poznajo vseh podrobnosti našega avtomobila. Še bolj se bojimo zdravnika, ki bi zaradi pomanjkljivega znanja postavil napačno diagnozo in bi nas neustrezno zdravil.

Enako je na vseh področjih dela. Samo z ustreznim znanjem opremljeni zaposleni so lahko dobri delavci. Druge je, kot radi rečemo, povozil čas. Delajo na zastarel način. Ne znajo uporabljati ustreznih orodij in velikokrat niti ne vedo, kaj bi lahko bolje in hitreje naredili. Preprosto ne dosegajo takih rezultatov kot ustrezno izobraženi in usposobljeni delavci.

Zaposlovanje ustreznih kadrov

Nadvse pomembno je, da zaposlujemo ustrezne kadre, take z ustrezno izobrazbo in zadostnim znanjem. Za strežbo v gostilni ne potrebujemo doktorja filozofskih znanosti. Dobro izučen/-a natakar/natakarica je najprimernejši/najprimernejša za strežbo. Za opravljanje preprostih, bolj manualnih del je priučitev na delovnem mestu hitrejša in velikokrat uspešnejša od pridobivanja izobrazbe v šoli. Za strokovno zahtevnejša dela pa zaposlujemo kadre z ustrezno izobrazbo in strokovnim znanjem. Kako je v času, ko nam grozi pomanjkanje dobrih kadrov, možno najti dobro in ustrezno izobražene delavce? Eno je iskanje delavcev z ustrezno štipendijsko politiko, drugo je primerno nagrajevanje in nudenje dobrih delovnih pogojev. Dobrega delavca ne morete preveč plačati.

Izobraževanje za konkretno delovno mesto

Ko se delavec zaposli na delovnem mestu v podjetju, ima neko splošno strokovno znanje s področja dela, ki ga bo opravljal. Vsako delovno mesto pa zahteva tudi ozko specializiranost. Novi delavec mora imeti torej dovolj časa, da se seznani s posebnostmi in zahtevami konkretnega dela, ki ga bo opravljal. Nekaterih stvari se bo moral naučiti in upoštevati zahteve delovnega mesta, dodal pa bo nekaj svojega, izvirnega. Zato mora imeti možnost, da svoje izkušnje od drugod in znanja, ki jih ima, vnese v proces dela na novem delovnem mestu. Pri umestitvi naj delavcu pomagajo že zaposleni na enakem ali podobnem položaju. Prav je, da se skuša od njega tudi kaj naučiti. Vsakdo zna kaj, česar drugi še ne zna.

Cilji permanentnega izobraževanja

Poleg uvajanja v delovni proces na delovnem mestu je treba nujno slediti stroki in novim znanjem, ki se izredno hitro širijo in poglabljajo. V nekaterih strokah se znanstvena spoznanja, znanje in tehnologija nadgrajujejo in spreminjajo tako hitro, da je nujno letno obiskovati strokovne seminarje in razstavne sejme. V nasprotnem primeru preprosto izpademo. Ni dovolj le strokovna revija, ki nam slučajno pride v roke, ampak je treba spremljati strokovno literaturo v različnih jezikih in iz različnih delov sveta. Le nenehno permanentno izobraževanje, tudi na področjih, kjer se včasih po več desetletij ni zgodil noben premik, nam omogoča, da smo pri uporabi kakovostnih orodij in kakovosti storitev vrhunski. Nova znanja največkrat celo zelo pocenijo delovne procese, zato lahko ostajamo tudi cenovno konkurenčni.

Kdor je odgovoren, ve, da je podjetje toliko dobro, kolikor so dobri delavci.

Načini izobraževanja na delovnem mestu