Naroči se
 person
Naroči se
Psihologija

Je denar res dober motivator na delovnem mestu

Čas branja 8 min

Koliko bi morali zaslužiti, da bi bili na delovnem mestu zadovoljni, uspešni, zavzeti? Alexander Dumas je zapisal, da je denar dober sluga in slab gospodar. Kako pa se odnos do denarja in nagrajevanja odraža pri delu? Tudi če bi bili denarni viri neomejeni, bi idealno plačo težko določili. Pogosto intuitivno mislimo, da bi višja plača morala prinašati boljše rezultate, vendar znanstvene raziskave kažejo, da je povezava med plačo, motivacijo, uspešnostjo in zadovoljstvom precej bolj zapletena.

Denarno nagrajevanje predstavlja ključni motivator v delovnem okolju.1 Skozi zgodovino je vrednota denarja pridobivala vedno večji pomen, saj ga ljudje zaznavamo tudi kot sredstvo za dosego drugih želenih ciljev,1 npr. vzdrževanje večjega števila družinskih članov, plačevanje prostočasnih dejavnosti, možnost nadaljnjega šolanja ipd. Poleg tega, da omogoča pridobivanje dobrin, ima denar tudi psihološko in osebnostno vrednost – denar ne omogoča le izpolnjevanja fizioloških potreb, ampak nam pomaga pri gradnji in oblikovanju samospoštovanja ter samoaktualizacije in pri izpolnjevanju različnih socialnih potreb.1


Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije
Psihologija

Je denar res dober motivator na delovnem mestu?

Čas branja 8 min

Koliko bi morali zaslužiti, da bi bili na delovnem mestu zadovoljni, uspešni, zavzeti? Alexander Dumas je zapisal, da je denar dober sluga in slab gospodar. Kako pa se odnos do denarja in nagrajevanja odraža pri delu? Tudi če bi bili denarni viri neomejeni, bi idealno plačo težko določili. Pogosto intuitivno mislimo, da bi višja plača morala prinašati boljše rezultate, vendar znanstvene raziskave kažejo, da je povezava med plačo, motivacijo, uspešnostjo in zadovoljstvom precej bolj zapletena.

Denarno nagrajevanje predstavlja ključni motivator v delovnem okolju.1 Skozi zgodovino je vrednota denarja pridobivala vedno večji pomen, saj ga ljudje zaznavamo tudi kot sredstvo za dosego drugih želenih ciljev,1 npr. vzdrževanje večjega števila družinskih članov, plačevanje prostočasnih dejavnosti, možnost nadaljnjega šolanja ipd. Poleg tega, da omogoča pridobivanje dobrin, ima denar tudi psihološko in osebnostno vrednost – denar ne omogoča le izpolnjevanja fizioloških potreb, ampak nam pomaga pri gradnji in oblikovanju samospoštovanja ter samoaktualizacije in pri izpolnjevanju različnih socialnih potreb.1

Kakšno psihološko moč ima denar na posameznika?

Denar lahko vpliva na motivacijo, misli in vedenje posameznikov.3 Že sama misel na denar zniža prosocialno vedenje2 in poveča posameznikovo zmogljivost pri opravljanju nalog.2

V primerjavi z nedenarnimi motivatorji denar vodi ljudi k temu, da načrtujejo več dela in manj časa namenjajo sproščanju.3 Če ljudi motiviramo z denarjem, to spremeni njihovo miselnost, saj postanejo bolj profesionalno, poslovno in delovno naravnani, bolj si prizadevajo pri zahtevnih nalogah, izkazujejo večjo učinkovitost in se počutijo bolj močne.3 Poleg želenih učinkov povezanih z uspešnostjo pa denarno nagrajevanje negativno vpliva na medosebne odnose – ljudje postanejo manj zavzeti za socialne stike, so manj prosocialni, skrbni in topli do drugih ter se težje odločajo za sodelovanje.3 Kot kažejo raziskave, se enaki učinki pojavljajo v različnih kulturah (Severna Amerika, Evropa in Azija) ter pri različnih populacijah (študentje, zaposleni odrasli, predšolski otroci in menedžerji).3

Bi z višjimi plačami imeli bolj motivirane zaposlene?

»Teorija principala in agenta«4 predpostavlja, da če so zaposleni bolje plačani, kadar njihovo vedenje pomaga dosegati organizacijske cilje, potem so bolj motivirani, da bodo tako ravnali. Manj pa je jasno, kako so predpostavke te teorije povezane z razlikovanjem med zunanjo in notranjo motivacijo, ki pa je osrednjega pomena pri razumevanju razlogov za opravljanje dela. Zunanja motivacija je povezana z zunanjimi spodbudami, npr. nagradami, notranja motivacija pa izhaja iz zanimanja za samo dejavnost. Ker se je v preteklih raziskavah4 z dosego cilja, učinkovitostjo in dobrim splošnim počutjem povezovala notranja motivacija, je za organizacije pomembnejše poznati vplive denarja na notranjo motivacijo. Čeprav Kuvaas4 poroča o pozitivni povezavi med višino plače in notranjo motivacijo, pa tako rezultati metaanalize laboratorijskih eksperimentov4 kot tudi novejše študije4 te pozitivne povezave, ne potrjujejo. Ni torej dokazano, da bi višina osebnega dohodka vplivala na notranjo motivacijo zaposlenega.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije