Koliko bi morali zaslužiti, da bi bili na delovnem mestu zadovoljni, uspešni, zavzeti? Alexander Dumas je zapisal, da je denar dober sluga in slab gospodar. Kako pa se odnos do denarja in nagrajevanja odraža pri delu? Tudi če bi bili denarni viri neomejeni, bi idealno plačo težko določili. Pogosto intuitivno mislimo, da bi višja plača morala prinašati boljše rezultate, vendar znanstvene raziskave kažejo, da je povezava med plačo, motivacijo, uspešnostjo in zadovoljstvom precej bolj zapletena.

Koliko bi morali zaslužiti, da bi bili na delovnem mestu zadovoljni, uspešni, zavzeti? Alexander Dumas je zapisal, da je denar dober sluga in slab gospodar. Kako pa se odnos do denarja in nagrajevanja odraža pri delu? Tudi če bi bili denarni viri neomejeni, bi idealno plačo težko določili. Pogosto intuitivno mislimo, da bi višja plača morala prinašati boljše rezultate, vendar znanstvene raziskave kažejo, da je povezava med plačo, motivacijo, uspešnostjo in zadovoljstvom precej bolj zapletena.

Denarno nagrajevanje predstavlja ključni motivator v delovnem okolju.1 Skozi zgodovino je vrednota denarja pridobivala vedno večji pomen, saj ga ljudje zaznavamo tudi kot sredstvo za dosego drugih želenih ciljev,1 npr. vzdrževanje večjega števila družinskih članov, plačevanje prostočasnih dejavnosti, možnost nadaljnjega šolanja ipd. Poleg tega, da omogoča pridobivanje dobrin, ima denar tudi psihološko in osebnostno vrednost – denar ne omogoča le izpolnjevanja fizioloških potreb, ampak nam pomaga pri gradnji in oblikovanju samospoštovanja ter samoaktualizacije in pri izpolnjevanju različnih socialnih potreb.1