Glede na splošno pomanjkanje kadra, emigracijo mladih Slovencev v tujino, rastoče strukturno neskladje na trgu dela in vedno težje pridobivanje tuje delovne sile, bo morala Slovenija za zapolnitev delovnih mest aktivirati vse možne obstoječe potenciale. To vključuje usmerjen pristop odkrivanja, spodbujanja in razvoja talentov vseh starostnih skupin, v vseh življenjskih obdobjih. 

Izvedeli boste:
Kaj o razvoju talentov pravijo trener Zmago Sagadin, plesna učiteljica Janja Pušl in podjetnik dr. Štefan Fujs?
Je za uspeh dovolj le pravi in pravočasno prepoznan talent?
Kako lahko spodbujamo razvoj talentov?

Nedvomno je eden od njih vzpostavitev ugodne vzgojno izobraževalne in zaposlitvene platforme, ki bo omogočala prepoznavanje, aktivacijo in realizacijotalentov in podporo prepoznavanju in krepitvi mehkih veščin, potrebnih za uspešno opravljanje različnih poklicev.  

Ste že slišali za socializacijo talentov?

Skozi zgodovino znanstvenega preučevanja talentov sta se z makro vidika izoblikovali dve večji struji:

Ekskluzivni pristop1: usmerjen v podporo in razvoj posameznikov, ki so jih vzgojitelji/ učitelji/ kadroviki (velikokrat s subjektivnega vidika) izbrali kot talentirane in vanje vlagali podporo in razvoj.

Zadnje desetletje pa se vedno bolj uveljavlja Inkluzivni pristop3, ki poudarja, da je vsak posameznik na določenem področju talentiran. 

Zato je smiselno, da je izobraževalno zaposlitvena politika konstruirana tako, da omogoča čim zgodnejše odkrivanje in razvoj talentov. To nedvomno omogoča uspešne, produktivne zaposlitve na eni strani, na drugi pa osebno zadovoljstvo posameznikov. Ker bodo ljudje delovali v skladu s svojimi vzgibi, željami in potrebami, bodo uspešnejši in predvsem bolj zdravi. 

Zadnjih nekaj let se na področju preučevanja talentov vse bolj uveljavlja večdimenzionalni pristop. Ta pri opredeljevanju talentov poudarja pomen konteksta in razvoja. Gre za postopen razvoj, ki ga vzdržuje interakcija posameznika s svojim okoljem.  

Družbeno gledano je nadarjenost lahko v določenem času in kontekstu bolj cenjena in obratno - nadarjenost je lahko v določenem času in kontekstu podcenjena ali prikrita, kar odraža kulturno politično in vrednotno platformo neke družbe. Šole naj ne bi predstavljale le konteksta za učenje, ampak tudi kontekst za socializacijo talentov (samospoznavanje, samouresničevanje) oziroma širše – zagotavljanje življenjskih modelov za razvoj posameznih talentov4

Agendi »pravega človeka na pravo mesto« v smislu odkrivanja, razvoja in zadrževanja talentov, intenzivno sledi npr. Mc Kinsey (2020), ki pri odkrivanju in razvoju talentov temelji na atributih osebnosti (igrifikaciji). Stremi k rotaciji ljudi v neki firmi – po možnosti delovanje s čim manj pravil, da se s tem prepozna, za kaj je nekdo nadarjen. Na osnovi takega delovanja ugotovi, kdo je sledilec pravil, kdo pa ustvarjalec. (alfa tipi, gremo v jedro, srce) – fokus pozornosti je na ugotavljanju, KJE je nekdo talent.  

“Štrlijo ven” in imajo iskre v očeh”

Da bi si ustvarili sliko dobrih praks odkrivanja in razvoja talentov pri nas, smo se o tem pogovarjali s tremi slovenskimi strokovnjaki, z dolgoletnimi neposrednimi izkušnjami pri odkrivanju in razvoju talentov na različnih področjih.