»Ljudje, od katerih to najmanj pričakujemo, lahko v najbolj nenaklonjenih okoliščinah postanejo nenadkriljivi,« bistvo razvoja talentov povzame John Amaechi OBE, priznani britanski organizacijski psiholog, avtor knjižnih uspešnic New York Timesa, direktor APS (Amaechi Performance Systems) in ambasador lige NBA.

John velja za najbolje plačanega Britanca, ki je igral v ameriški ligi National Basketball Association (NBA), leta 2007 pa se je zapisal v zgodovino športa še z eno potezo – kot prvi košarkar NBA, ki je javno povedal, da je gej. John, ki se je umaknil s parketa košarkarskih dvoran, vsaj v vlogi profesionalnega športnika, danes žanje uspehe na poslovnem parketu. Je spoštovani organizacijski psiholog, navdihujoč motivacijski govornik in iskani svetovalec podjetjem in organizacijam po vsem svetu. Petega aprila ga bomo imeli prvič priložnost slišati tudi v Sloveniji. Nagovoril bo več kot 400 udeležencev 29. Evropskega kadrovskega kongresa, ki ga letos soorganizira Slovenska kadrovska zveza, ki ji predseduje Gregor Rajšp. Slovenija pa je tako prva država v JV Evropi, ki ima čast gostiti tako ugleden dogodek. John bo v svojem predavanju, z naslovom »Večno mlad«, skozi svojo osebno zgodbo o preoblikovanju iz profesionalnega športnika v organizacijskega psihologa razkril ključne vzvode motivacije, strasti in zavzetosti pri delu. Kot pravi sam »predal vam bom malo znanosti, zavite v nekaj res dobrih zgodb«.

Slogan Evropskega kadrovskega kongresa se glasi #loveHR. Na kakšen način in v kakšni obliki je ljubezen prisotna, kadar govorimo o voditeljstvu, HR in delu?

Ni vam treba ljubiti tega, kar počnete. Na žalost je pač tako, da veliko ljudi opravlja delo, ki jih dolgočasi in ne izpolnjuje – takega delovnega mesta najbrž ne moremo imeti pretirano radi. Tudi velika večina novozaposlenih v začetku zgolj izpolnjuje ukaze, kar prav tako ni pretirano navdihujoče. Lahko tako delo ljubimo? Ne.

A ljubezen ima prostor nekje drugje. Tvori se skozi avtentično povezavo z voditeljem – torej, tudi če opravljamo na videz nezanimivo delo, pa je povezava med zaposlenimi in vodji pristna, bo delo vedno opravljeno brezhibno in s predanostjo. Kadar pa imamo kombinacijo delovnih nalog, ki niso ravno dih jemajoče, in menedžerja, ki nam prav tako ni všeč, je to zagotovo recept za neuspeh.

Katere nauke s področja športa lahko prenesemo v poslovno areno?

Veliko stvari, ki se jih učimo iz športa, ni na »prvo žogo«. Ideja, da je metafora športa prenosljiva v posel, je bolj všečna kot pa resnična. Šport je posel na elitni ravni. Še več, je posel, ki čezmerno obljublja, a ne izpolni svojih obljub. Šport naj bi poleg zabave zagotavljal vzornike, družbeno dobrodelnost in načelnost.

Če kaj, mi je profesionalni šport prinesel spoznanje, da si lahko del skupine ljudi, ne da bi bil del tima. Zgodi se, da si eno sezono v ekipi, nato pa se samo z enim novim članom vse spremeni in v naslednji sezoni si samo še del skupine.

Kako pa vemo, da smo del tima in ne skupine? In koliko ljudi je v vašem timu?

V mojem timu je deset ljudi. Vsi smo zelo drugačni.