KADROVIK JE DANES PRED IZZIVOM, DA ZAPOSLENI ŽIVI NEKAJ VZPOREDNIH DIGITALNIH ŽIVLJENJ

Danijela Brečko, Sofos, Inštitut za izobraževalni mangement

Facebook
LinkedIn

»Ustvarjati vzdržen ekosistem organizacije v dobi digitalizacije ni šala. Zahteva znanje in modrosti vseh generacij, prav tako pa si ustvarjanje tega ekosistema ne znam več predstavljati brez digitalnih orodij. Zato pa potrebujemo digitalno dinamične posameznike. In prav nesposobnost digitalne dinamičnosti bo povzročila naslednji val odpuščanja, žal. Kadrovski delavci pri tem niso izvzeti.«

Vir: Unsplash

Pogovor z Vukom Ćosićem, kulturnikom, aktivistom ter digitalnim umetnikom, rojenim v Beogradu, ki v Sloveniji ustvarja in kroji digitalno kulturo že 25 let, je kot umetnost sama. Zavit v umetniško skovane besede, ki jih navdihuje strast do ideološkega razmišljanja. S potrebnim pridihom futurizma na eni strani ter kritičnih misli na drugi.  Zatorej je to več kot le intervju o digitalni transformaciji, je tudi razmišljanje o prihodnosti naše družbe in sveta v celoti.

Vuk, na svoji vizitki se ponašaš z nazivom digitalni umetnik. Že leta se srečujeva pri različnih projektih, pa še sedaj ne vem, čemu se imamo zahvaliti, da je Slovenija dobila digitalnega umetnika.

Leta 1991, med slovensko »vikend« vojno, sem se šel s somišljeniki revolucijo v Srbiji, točneje v Beogradu. Že jeseni istega leta je postalo jasno, da revolucije ne bo, ker bodo vse aktiviste tiho in temeljito odstranili. Sledila je emigracija. Najprej sem šel v Trst, kjer sem preživel nekaj mesecev. Potem pa sem si najel stanovanje v Ljubljani, kjer sem nemoteno deloval in še delujem na področju digitalne umetnosti. Se pa počasi pomikam proti Reki, kamor sem bil povabljen k sodelovanju v projektu Evropske prestolnice kulture, kjer vršim vlogo direktorja komuniciranja in ideologije. Prav zanimivo je, da se moj cikel sprememb zgodi na 25 let. Iz Beograda sem odšel pri 15. letih, sedaj pri 50. pa se mi znova odpirajo novi svetovi. Pri 75. bi bilo krasno, da imava ponovno intervju. (Smeh.)

Ljubljana (torej Slovenija) slovi kot začetnica digitalne umetnosti. Nam lahko poveš malce več o tem in kakšen je bil tvoj doprinos k temu?

Že leta 1994 smo v