KADROVSKI MANAGERJI MORAJO POSTATI KADROVSKI VODITELJI

PIERRE CASSE, tonja blatnik

Facebook
Twitter
LinkedIn

Prijatelji bi ga opisali kot »zahtevnega«, njegovi kolegi pa znajo povedati, da je ta izjemna osebnost »izzivalna, inovativna, presenetljiva, zahtevna in pogosto zabavna«. Njegovi študenti, med katerimi uživa globoko spoštovanje, cenijo njegov »energični pristop, menedžersko modrost in bogato razumevanje večkulturnega okolja«. 

Nekdanji visoki predstavnik Svetovne banke za kadrovski razvoj profesor Pierre Casse je na IEDC – Poslovni šoli Bled predsednik za vodenje. Med interesi cenjenega menedžerskega izobraževalca profesorja Casseja so medkulturna dinamika, vodenje, organizacijski razvoj in spremembe v kontekstu globalnega trga. Profesor Casse poučuje na Moskovski šoli za management (Skolkovo-Rusija), na IAE Univerze Aix-en-Provence v Franciji in na Kellogg School of Management (North Western University v Chicagu, ZDA). V vlogi svetovalca je sodeloval s številnimi mednarodnimi družbami in organizacijami, med njimi so bili tudi Alcatel, GKN Corporation, Hoffman-La Roche, Nokia, ICL, Ernst & Young in Disney Consumer Products. Redno piše in izdaja, objavil pa je že več kot deset knjig.

Nekoč ste dejali: »Tri prispodobe za razumevanje, na kaj morajo biti voditelji pozorni, so: Eye Fever, Soft Tango, Black Ice.« Eye Fever – prežetost korporativnega sveta z lažmi; Soft Tango – pomanjkanje poguma v številnih ekipah in organizacijah; Black Ice – igra moči je povsod prisotna in je lahko zelo razdiralna.

Kako komentirate razvoj naše regije v zadnjih 20. letih glede na to, da ste z njo ves ta čas povezani, zlasti skozi IEDC – Poslovne šole Bled? Drastična ponovna oživitev (vloga in položaj v evropskem prostoru). Rast podjetniškega duha (nove zamisli in projekti). Energija in skrbi (korupcija in nesposobnost).

Slovenija bo letos gostila 29. kongres EAPM. To je posebna čast, saj bo prvič potekal v Jugovzhodni Evropi. Kaj boste, kot osrednji govornik kongresa EAPM, 5. aprila sporočili občinstvu več kot 400 kadrovskih strokovnjakov iz vse Evrope? Soočeni smo z močno potrebo po kadrovski preobrazbi v hitro spreminjajočem se svetu. Glavni izziv bo vnovič pretresti naše osnovne predpostavke o ljudeh na delu in jim kljubovati ter videti, kako ima lahko ravnanje s človeškimi viri vodilno vlogo pri preoblikovanju miselnosti in vedenja.

Osrednje točke kongresa so: kultura, agilnost, kompetentnost in prihodnost menedžmenta. Kako bi jih povezali? Glavne prvine naših kultur so predpostavke in vrednote. Vodje kadrovskih služb lahko pomagajo organizacijam in družbam pri pretresanju načinov izumljanja, proizvajanja, razdeljevanja in prodaje blaga v naših družbah.

Ali so dobri voditelji tudi geografsko zaznamovani? Kakšni voditelji smo na primer Slovenci? Ali se kadrovski cilji in prakse v Evropi razlikujejo v primerjavi z ZDA ali Rusijo? Ne še. Žal. Preveč je oponašanja. Premalo je inoviranja.

Kakšen bo razvoj kadrovskega upravljanja v prihodnosti? Kateri so glavni trendi? Kadrovski managerji morajo postati kadrovski voditelji … ali pa bodo izginili.

Tukaj je še en vaš pronicljiv citat: »Višje kot ste na lestvici, bolj postajate vpeti v igre moči, vaša sposobnost za objektivno presojo pa jenja!« Ali lahko s tega vidika upravljanje s človeškimi viri generalnemu direktorju pomaga pridobiti nekaj objektivnosti? Da, vendar je to težko in precej zapleteno, saj »moč kvari«. Moje izkušnje v vlogi svetovalca številnim organizacijam (v različnih panogah) so me prepričale, da številni voditelji na vrhu niso osamljeni, ampak se ves čas srečujejo z istimi ljudmi in postanejo ujetniki »klike«. Drugič, v politično igro vložijo več pozornosti in energije na račun dobrega korporativnega vodenja. In tretjič, izgubijo svojo verodostojnost z nabiranjem ugodnosti in drugih finančnih bonbončkov, medtem pa tiste, ki trdo delajo, kaznuje upad gospodarske rasti.

Zakaj imate radi upravljanje s človeškimi viri? Ker gre za ljudi in ... naše preživetje na tem planetu!