Kaj dela vrhunske vodje vrhunske?
Čas branja 5 minVrhunski uspeh je tek na dolge proge. In ta tek zahteva tudi psihološko, ne le strokovne priprave. Na koncu proge so strokovne veščine vse manj relevantne in v ospredje stopi bistvo, osnovna narava posameznika, njegove prirojene sposobnosti in esenca tega, kar je kot vodja in človek.
Dobri vodje so ljudje, ki nosijo v sebi neko čarobnost. Vidijo dlje, gledajo fokusirano, zelo malo stvari jim lahko omaje zaupanje vase in v svoje sanje. Dober vodja nenehno živi v prihodnosti. Vedno vidi naslednje korake. Dobri vodje razmišljajo dolgoročno. Dobri vodje niso eksekutorji, ki bi se ukvarjali z optimalnim načinom sečnje dreves, vsaj ne prvenstveno, dobri vodje razmišljajo o tem, kako najti pravi gozd in kako se najboljše pozicionirati v njem. Eden od načinov je uničiti konkurenco, a obstajajo tudi drugačni načini, ki povsem izničijo primerjavo z obzorja naše zavesti.
Naslednja zakonitost dobrega vodje, menim, da je zagotovo karizma, energija teh ljudi. Prav tako prilagodljivost. Obstaja veliko raziskav o tem, kakšen stil vodenja je najučinkovitejši. Maja Fesel Kamenik (2016) v svoji doktorski dezertaciji Ključni dejavniki uspešnosti pri vodjih raziskuje vpliv teh različnih stilov vodenja k uspešnosti vodje. Rawls in Rawls (1968) navajata, da so uspešnejši vodje bolje informirani, samostojni, neodvisni in kreativni. V svojem mišljenju izkazujejo več prožnosti in prilagodljivosti. Drugi jih zaznavajo kot bolj ambiciozne, dominantne, agresivne, manipulativne in oportunistične v odnosu do drugih.
Dober vodja se po mojem mnenju zna igrati, z življenjem, s posli, s tveganji, zanos in vizija ga držita pokonci tudi v težkih trenutkih. In hkrati skrbi, da nikdar (za dolgo) ne misli, da je kralj sveta.
Osebno menim, da je prej omenjena karizma zagotovo eden od elementov, ki je skupen vsem vrhunskim vodjem, ki sem jih srečala. Vrhunski vodje se včasih zdijo otroci, ki so pustili za seboj naivnost, ne pa tiste prvinske radosti, igrivosti in spontanosti, kreativnosti. Menim, da je karakteristika dobrega vodje prav ta otroškost, s katero pritegne ljudi k sebi. Vsi si želimo biti otroci v nekem vidiku, nikoli izgubiti svoje igrive plati. In vleče nas k ljudem, ki posedujejo tovrstne lastnosti. Takim ljudem sledimo. Z njimi si želimo sodelovati v njihovem plesu, njihovi igri prestolov, z njimi smo pripravljeni iti v bitke in sprejeti vizije, deliti njihove sanje in vnesti vanje svoj delček.
Ljubezen do igre: življenje kot igra s tveganji, vlogami in vložki
Dober vodja se po mojem mnenju zna igrati, z življenjem, s posli, s tveganji, zanos in vizija ga držita pokonci tudi v težkih trenutkih. In hkrati skrbi, da nikdar (za dolgo) ne misli, da je kralj sveta.
Dobrim vodjem je, bi rekla, na nek način skupna ta sposobnost prevzeti odgovornost, stopiti naprej, ko je to treba, hkrati pa nikoli popolnoma podleči lastnemu egotripu. Pokazati in skriti svojo moč, vse ob pravem trenutku, kultivirati ogenj strasti in zanosa v sebi, znati umeriti ga, fokusirano in nadzorovano, v prave cilje, je še nekaj, kar po mojem mnenju zaznamuje dobrega vodjo. To me spomni na Aryo Stark iz nadaljevanke Game of Thrones. Da je lahko postala vrhunska v Hiši smrti, je morala za sabo pustiti vse, kar jo je predhodno definiralo. Postati je morala nihče, brez priimka, brez imena, brez obraza, brez osebnosti. Šele, ko se izprazniš, se lahko na novo zgradiš. Šele takrat lahko postaneš to, kar resnično si. Se redefiniraš od vseh zunanjih predhodnih vplivov in postaneš to, kar resnično si.
Avtentičnost. Moja najljubša vrednota. Vzljubiti moraš svoje delo tako zelo, da vsak napor v smeri doseganja ciljev, postane užitek. Posel te mora do neke mere zasvojiti, adrenalin, uspeh … to mora postati tvoja droga. Namesto službe ti mora postati življenjski slog, nekaj, za kar nobena žrtev ni prevelika. Žrtvuješ iz ljubezni do posla, do firme, žrtvuješ z užitkom in v tej žrtvi uživaš. Hkrati pa ne sme biti ničesar, kar bi ti bilo bolj sveto od lastne vizije, od uspeha svojega podjetja.
Voditi mehko, ali voditi trdo, je eno od večnih vprašanj vrhunskega menedžmenta. »Oboje,« mi v ušesih odzvanjajo davno slišane besede očeta. »Oboje. Biti moraš železen in neizprosen, kadar se to zahteva od tebe. In mehek, sladek kot med, kadar situacija to zahteva.« Fleksibilnost vodstvenega stila glede na zahteve situacije je še ena od karakteristik vrhunskih vodij. Vse je relativno in vedno moraš biti pripravljen na to, da nekdo ve več, vidi dlje, izkoristiti potenciale ljudi, požreti svoj ego in zamenjati strategije, kadar je to nujno.
»Kadar je vodja dober, vrhunski, potem je čez čas vodja najmanj sposoben človek v sobi. Vsi kadri okoli njega so boljši od njega, a nihče ne bi mogel doseči tega, kar je brez te vodje v sobi. Vodja preneha biti toliko ekspert na svojem področju in postane ekspert v rudarjenju po potencialih ljudi, v združevanju in usmerjanju teh ljudi tako, da vsi v ekipi delajo na zgornji meji svojega maksimalnega potenciala. In za to so mu hvaležni. Za to ga ljubijo, za to mu jejo z roke,« mi je govoril oče, ko sem kot majhna punčka sedela v njegovem naročju.
Nobena veščina ni slaba ali dobra
Še ena izmed karakteristik dobrega vodje menim, da je, da zna upravljati sebe, uporabljati lastna čustva in čustva drugih za dosego želenih ciljev. Po svoje mora do neke mere obvladati osnovne zakonitosti uspešne manipulacije; nič se ne doseže brez poznavanja in usvojitve veščin uspešnih pogajanj.
Poznavanje zakonitosti človeške psihe in delovanja - pa ne le v teoriji, temveč prvenstveno in predvsem v praksi - je osnova uspešnega vodenja kogar koli. Nobena veščina sama po sebi ni slaba ali dobra, kot ni slab ali dober, npr. kapital kot takšen. Je le sredstvo materialne izmenjave, nekaj, kar generira in poganja energijo in človeške akcije, ideje, delovanje. Daje zagon novim projektom, posvečuje cilje. Brez kapitala in brez določenih sposobnosti prepričevanja težko prideš kam.
Ko enkrat poseduješ tako kapital kot specifične kakovosti, pa je na tebi, za kaj boš te vire - psihološke in materialne - uporabil, h katerim ciljem boš usmeril svojo »moč« in kaj boš storil s svojimi uspehi. Kako te bodo spremenili, definirali kot človeka, kako bodo spremenili tvoj odnos do sveta in ljudi, tvoje prioritete in tvoje vrednote.
Literatura in viri
Fesel Kamnik, M. (2016). Ključni dejavniki uspešnosti pri vodjih. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Borec, M. (2023). Vrhunsko vodenje podjetja ni služba, je način življenja: intervju z dr. Iztokom Seljakom. Psihologija dela. Dostopno na naslovu: https://psihologijadela.com/2023/04/07/iztok-seljak-vrhunsko-vodenje/
Borec, M. (2023). Vrhunski menedžment je stvar energije, ne tehnike: intervju z Blažem Brodnjakom.
Borec, M. (2023) Najboljši vodja je tisti, ki živi to, kar je: intervju z Jako Kavčičem. HR&M.
Rawls, D. J. in Rawls, J. R. (1968). Personality characteristics and personal history data of successful and less succesful executives. Psychological Reports, 23, 1032–1034.
