KAJ NAS O SKUPINSKI DINAMIKI LAHKO NAUČIJO ŠPORTNI PSIHOLOGI?
Eden od ključnih elementov v športu, tako skupinskem kot individualnem, pa tudi v poslovnem okolju, pravzaprav v kateremkoli okolju, kjer je v središču nastop (angl. performance environment), je delo v skupini. Kadar ekipa deluje učinkovito, se poveča možnost uspeha in zmage. Že Aristotel je menil, da je celota več kot samo seštevek posameznih delov. Kako lahko znanja, ki jih imajo športni psihologi o skupinski dinamiki, povežemo s prakso v poslovnem in organizacijskem okolju?
Slika 1: Procesi v skupini.
Procesi v skupini
Socialno psihološki dejavniki v skupini so odločilnega pomena za uspeh, poleg sposobnosti posameznika ter aktivnosti njegovih soigralcev in stopnje medsebojnega razumevanja in interakcije med igralci. Osebnostne lastnosti, ki vplivajo na uspeh na tekmi, in tiste, ki so potrebne za treniranje, so – zanimivo, zelo različne. Za dober trening potrebujemo močno izraženo potezo sposobnosti prenašanja monotonih ponavljanj, za dober športni nastop pa so pomembne odločnost, samokontrola in samozavest1. Trener in športni psiholog za vsakega igralca v ekipi razmislita, katera pozicija (vloga) mu ustreza glede na njegove lastnosti in katere je treba dodatno razviti. Vloga posameznika se loči glede na status (do katere mere je posameznikov prispevek v skupini ključen za njeno uspešnost) in kolikšno moč, kontrolo nad rezultatom ta posameznik ima, seveda pa pomembno vlogo igra tudi fizična moč posameznika.
Eden od osrednjih skupinskih procesov je tudi kohezivnost (povezanost) skupine – vezi, ki povezujejo člane, enotnost, občutek privlačnosti, stopnja, do katere člani usklajujejo delovanje za dosego skupnih ciljev2.
Pokazatelji, da skupina uspešno deluje, so:
- jasna komunikacija, vsak član aktivno in sorazmerno prispeva,
- sposobnost doseganja konsenza in reševanja problemov,
- predanost skupinskim ciljem,
- jasno določene vloge članov,
- pozitivni in podpirajoči odnosi,
- veliko sodelovanja in nekoliko manj tekmovalnosti,
- zadovoljstvo posameznikov s svojim delom,
- stil vodenja ustreza trenerjevi osebnosti in osebnosti članov ter pogojem dela,
- skupina ni prevelika.