Je naše počutje vzrok ali posledica našega delovanja? Oboje, zato bi morala biti v vseh življenjskih obdobjih naša osnovna naloga skrb za naše počutje. Žal pa se pogosto zgodi, da pomislimo nase šele takrat, ko nas zdravnik sooči s kakšno resno diagnozo ali zaradi paničnega napada, ko smo soočeni s 1001 pritiskom in ne zmoremo več dihati.

Dogaja se tudi, da nam nadrejeni pove, da čeprav ve, da se zelo trudimo v tem podjetju, ni več prostora ali sredstev za nas. Marsikomu se je tudi zgodilo, da ga (ravno takrat) zapusti tudi življenjski partner. Na koga se potem obrnete? Če ne morete računati nase, da boste v takšnih trenutkih nežni in ljubeči sami s seboj, res nimate nikogar več. Tako se oblikuje osebnost razočaranega posameznika, ki tarna nad sodobno družbo, ki ne pozna več pravih vrednot poštenega človeka.

Pa ni čisto tako. Lokus kontrole je zanimiv psihološki fenomen, ki nam predstavi, kje posameznik vidi vzrok za svoj (ne)uspeh v življenju. Poznamo notranji, zunanji in naključni lokus kontrole.

Notranji lokus kontrole opazimo pri posamezniku, ki se zaveda, da je samo od njega odvisna njegova uspešnost/počutje/zdravje. Značilno za te ljudi je, da se izjemno trudijo, iščejo rešitve, skrbijo zase in spodbujajo sodelavce, saj se zavedajo, da ti vplivajo nanje. Zanje je značilno razmišljanje, da je vsak sam svoje sreče kovač. Dokazano je, da so tudi ti posamezniki v povprečju bolj uspešni kot ostali. Težava lahko nastane le takrat, ko se izjemno trudijo in jim večkrat zaporedoma ne uspe. Ker vzrok vedno vidijo v sebi, lahko dobijo občutek, da so slabi ali nesposobni.

V takšnem primeru bi bilo bolje, če bi lahko za trenutek prestavili svoj lokus kontrole na zunanjega. Za zunanji lokus kontrole je namreč značilno, da se vzroki za stanje posameznika iščejo v njegovem (delovnem) okolju, torej v šefu, organizaciji, državi, vzgoji staršev itn. Torej zunanji lokus kontrole je dober za posameznika, ko gre za neprijetne stvari in seveda, če ni prepogost. Pogosto se pojavlja pri posameznikih, ki si dogodkov drugače ne znajo ali zmorejo razložiti. V preteklosti se je to kazalo na sklicevanje na višje sile, npr. »božja kazen«, v zadnjem času pa pogosto slišimo o »farmacevtskih lobijih«, »teorijah zarote« in podobno. Kadar pa se nekdo potrudi in naredi nekaj dobrega in je za to nagrajen, bo tak posameznik minimiziral svoj uspeh in bo rekel, da je preprosto moral nekdo napredovati, pa so predlagali njega. Tak posameznik si težje gradi svojo (profesionalno) samopodobo.

Seveda pa imamo tudi posameznike, ki dogodke v svojem življenju pripisujejo sreči, usodi, namenu in podobno. Ti posamezniki se uvrščajo v kategorijo naključno kot lokus kontrole. Zanje je značilno, da ne verjamejo, da imajo oni sami ali kdo drug kakšen vpliv oz. nadzor nad njihovim življenjem. Prijetne in manj prijetne vsebine v življenju se po njihovem mnenju dogajajo naključno. Življenje doživljajo kot splet naključnih dogodkov. Ljudje, ki menijo, da jim naključje kroji življenje, o življenju menijo, da ne glede na to, koliko truda vložijo, bodo deležni tistega, kar jim je namenjeno. Posledično je njihova motivacija za različne aktivnosti nižja, so pa izjemno dobri v uživanju v trenutku, kar posameznik z notranjim lokusom kontrole težje doseže.

Pomislite zdaj nase, ste človek z notranjim, zunanjim ali naključnim lokusom kontrole?

Jaz menim, da je najbolje, da ste človek realnega lokusa kontrole. Ta sicer v teoriji ne obstaja, za življenje pa menim, da je idealen. Torej ne glede na to, kaj se vam v življenju dogaja, pomislite najprej, kako to vpliva na vas. V naslednjem koraku pa ocenite, kateri odziv bi bil za izbrano situacijo najboljši za prihodnost. Tako zaobjamemo dva pomembna elementa uravnavanja počutja:

  1. Ker mi izbiramo svoj odziv, dobimo občutek, da situacijo obvladujemo – ne glede na to kako zahtevna je. To nam daje občutek moči (samozavesti), ki je v teh situacijah izjemno pomemben.
  2. Gledamo v prihodnost in ne v preteklost (kaj se nam je zgodilo) – saj se človekovo počutje v težjih situacijah začne izboljševati točno takrat, ko ta začne razmišljati, kaj bo naredil, da bo njegova prihodnost boljša, kot pa, da tarna, kako težko mu je v sedanjosti.

Kot trendi na finančnih trgih, ki gredno vedno v smer predvidevanj, kaj bo v prihodnosti in se usmerjajo v naložbe, kjer se obeta večji donos, so tudi naša doživljanja situacije tista, ki nas usmerjajo, ali bomo šli v smer rasti ali recesije. Ko bodo vaši odzivi v korist prihodnosti, se je boste veselili in bo vaše počutje tisto, ki vam bo prijetno. Takrat boste človek, ki si ga bo tudi družba, organizacija in družina želela. To pa je tisto, kar vam bo vzbujalo pozitivno in mirno notranje razpoloženje, ki je osnova za ustvarjalno delo in srečno življenje.

Torej, lokus kontrole – moja prihodnost. Zanjo bi bilo značilno, da je izključno oblikovana v korist posameznika, ki jo uporablja, hkrati pa v najboljši možni meri upošteva tudi ekološkost. V tem primeru ekološkost ne naslavljamo z vidika segrevanja ozračja ali izpustov toplogrednih plinov, temveč ekološkost v odnosih razumemo tako, da opisujemo z njo vedenje, ki je v korist tako posamezniku, kot tudi vsem, ki jih dotično vedenje kakor koli naslavlja.

Za oblikovanje dobre samopodobe posameznika je dobro, da si izbere notranji lokus kontrole, ko si postavlja cilje, načrtuje svoje delo, ko doseže dober rezultat ali pa tudi, ko lahko objektivno oceni vzrok neuspeha, kot zgolj lastno krivdo. Zunanji lokus kontrole najde mesto kadar, npr. zaposleni deluje po navodilih nadrejenih in v sebi ve, da se je za izbrano delovno nalogo res izjemno potrudil, pa je rezultat še vedno manj zadovoljiv, (za njega, nadrejenega, organizacijo …). Ter slučaj kot lokus kontrole, kadar se ob lastnem najmanjšem vložku (dela, časa ali drugih sredstev) zgodijo izjemne stvari – tako v negativno kot v pozitivno smer. Bodimo realni, takrat je to sreča in je težko verjeti, da je to vaša zasluga, še posebej, če to ni na vašem primarnem področju. Ja, tudi lokus kontrole lahko nadzorujete – torej izgovorov ni več, vaše življenje, je v vaših rokah.

Torej ne glede na to, kaj se vam v življenju dogaja, pomislite najprej, kako to vpliva na vas. V naslednjem koraku pa ocenite, kateri odziv
bi bil za izbrano situacijo najboljši za prihodnost.