Družba

Kaj želijo mladi od delodajalcev?

Čas branja 11 min

Delodajalci se danes soočajo z velikimi težavami pri pridobivanju primernih kandidatov za delo v večini segmentov trga dela. Kljub velikim negotovostim, kot so vojna v Ukrajini, draginja, inflacija, tehnična recesija, prihod umetne inteligence in Chat GPT-jev vpliv na delovna mesta (tako na izgubo obstoječih delovnih mest kot kreiranje novih), so podatki na trgu dela še vedno v prid iskalcem zaposlitve.

Število delovno aktivnih je rekordno visoko: po registriranih podatkih je v Sloveniji 932.968, po anketnih podatkih 972.000 delovno aktivnih prebivalcev (SURS, 2023). Hkrati je število brezposelnih rekordno nizko. Podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da je bilo v maju 2023 registriranih 47.186 brezposelnih oseb, stopnja registrirane brezposelnosti je za predhodni mesec znašala 5 % (ZRSZ, 2023). Stopnja anketne brezposelnosti pa je v prvem četrtletju 2023 znašala le še 3,8 % (SURS, 2023).

Pregled prostih del na straneh Zavoda za zaposlovanje, na straneh zaposlitvenih portalov ter pregled začasnih in občasnih del na spletnih straneh študentskih servisov nam pokaže, da je število prostih mest še vedno visoko in delodajalci težko zapolnijo prosta dela s kandidati. Prihodnost za slovenske delodajalce in družbo pa je še nekoliko bolj črna, saj nam organizacija OECD do leta 2060 napoveduje največji upad delovno sposobnega prebivalstva med 20. in 64. letom v Evropski uniji, in sicer kar za 27 odstotnih točk (v EU v povprečju za desetino) (OECD, 2022).

Manjše generacije mladih

Podatki kažejo, da so generacije, ki se upokojujejo, večje od generacij, ki vstopajo na trg dela. Demografske projekcije nakazujejo, da bodo generacije mladih dolgoročno vse manjše. Podobno bo ponudba delovne sile - populacija med 20. in 64. letom - po podatkih Eurostata vedno manjša, na drugi strani pa se bo povečevalo število starejših.

Generacije mladih so manjše zaradi demografije. Raziskava Mladina 2020 prikazuje, da se je število mladih med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti med letoma 1991 in 2020 zmanjšala kar za 31,1 % (Lahe idr., 2020, str. 55). Podatki SURS (2021) kažejo, da je bilo leta 1991 v Sloveniji 429.800 mladih starih od petnajst do devetindvajset let, kar je predstavljalo 22,5 % celotne populacije, leta 2021 pa je bilo mladih 310.600, kar je predstavljalo samo še 14,7 % celotne populacije v Sloveniji.

Manjša populacija dijakov in študentov, ki lahko opravljajo študentsko delo

Populacija dijakov in študentov upada in bo dolgoročno vedno manjša. V šolskem letu 2021/2022 je v primerjavi s šolskim letom 2007/2008 za 25 odstotnih točk manj dijakov in študentov, število študentov pa je med izbranimi leti upadlo iz okrog 120.000 na okrog 80.000, torej za tretjino, medtem ko je bil upad pri dijakih nekoliko manjši, za petino (podatki SURS).

Hkrati so generacije dijakov in študentov, ki lahko opravljajo študentsko delo, manjše tudi zaradi drugih razlogov. Predvsem gre to na račun ureditve šolske in visokošolske zakonodaje na področju študentskih statusov, ki so sedaj bolj omejeni in urejeni (ni več t.i. “fiktivnih” študentov), uvedbe enotnih evidenc vpisa (eVŠ in CEUVIZ) ter več (obveznih) prisotnosti in obveznosti v šolah in na fakultetah zaradi bolonjskega študija. Prav tako pa je, kljub velikemu povpraševanju delodajalcev po študentskem delu, nekoliko zaviralno na obseg študentskega dela delovala tudi podražitev študentskega dela s sprejetjem ZUJF-C (2015), ki je strošek študentskega dela približal rednim zaposlitvam. Za študentsko delo se tako danes plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve za štipendijski sklad, samostojno študentsko organiziranje izgradnje študentskih domov in prostorov univerze ter priznane stroške za posredovanje dela (2,69%). Zaradi vseh omenjenih razlogov je število opravljenih ur študentskega dela po podatkih Ministrstva za delo od leta 2008 do leta 2022 upadlo za 42 %, iz 84 na 42 milijonov ur (MDDSZEM).

Podatki FURS (2022) kažejo, da v Sloveniji letno vsaj eno uro dela opravita dve tretjini dijakov in študentov, t.j. približno 90.000 mladih. Iz dohodninskih podatkov največjega študentskega servisa je razvidno, da so dijaki v letu 2022 v povprečju zaslužili 1.174 € neto na leto oz. 97,83 € na mesec. Medtem ko so študenti, ki delajo nekoliko več in imajo višje urne postavke, zaslužili v povprečju 2.982 € neto na leto oz. 248,5 € na mesec. Večina študentskega dela, kar okrog 70 %, je opravljenega med počitnicami, saj imajo med šolskim letom dijaki in študenti šolske oz. študijske obveznosti.

Konkurenca med delodajalci

Mladih kandidatov za delo je zaradi vseh omenjenih razlogov manj in tudi napovedi kažejo, da v prihodnosti ne bo nič bolje. Zato ni presenetljivo, da se delodajalci, strokovnjaki za upravljanje s človeškimi viri oz. kadroviki pri delodajalcih vedno bolj borijo za mlade na trgu dela. Med delodajalci vlada velika konkurenca in ubirajo različne strategije, kaj ponuditi mladim, kako jih pridobiti oz. privabiti za delo v svojo organizacijo. Delodajalci preko študentskega dela kadrujejo na dolgi rok. Pri razvijanju dolgoročnih odnosov z mladimi je pomemben odnos delodajalca že od prvih stikov dalje, pa najsi gre za prvo sporočilo kandidatu o (ne)izbiri za študentsko delo, držanju dogovorov iz objavljene ponudbe za delo, povratnih informacij in mentorstva, pa vse do ugleda delodajalca, možnosti napredovanja mladega kadra, morebitnih dodatnih ugodnosti v organizaciji ter možnosti kasnejše redne zaposlitve.