Kaja Galič, prejemnica naziva kadrovski up 2020: Za napredek je še veliko prostora
Čas branja 8 minKaja Galič je kadrovski up leta 2020, po izobrazbi magistrica psihologije. Trenutno deluje v eni izmed večjih mednarodnih korporacij, natančneje v oddelku za učenje in razvoj kadrov. Pri svojem delu si prizadeva, da bi pri zaposlenih vzbudila željo pa nenehnem učenju in razvoju.
Nagradili smo magistrsko nalogo, kjer je Kaja Galič ugotavljala, v kolikšni meri je metoda ocenjevalnega centra razširjena v Sloveniji ter kakšne so prakse njene uporabe. Veselimo se tudi dejanske izročitve priznanja, ki bo 3. septembra 2020 v Portorožu na Slovenskem kadrovskem kongresu.
Kaja Galič, kakšen je bil namen magistrske naloge?
Metodo ocenjevanega centra sem prvič spoznala v času študija psihologije, kasneje pa sem se pri svojem prvem delu na področju kadrovske psihologije z metodo srečala tudi v praksi.
Kmalu sem spoznala, da gre za kompleksno, a izjemno uporabno metodo. Ugotovila sem, da je v Sloveniji o metodi napisanega malo, v praksi pa so običajno v uporabi le deli metode, kar seveda vpliva na kakovost in učinkovitost metode.
Pri izbiri teme magistrske naloge mi je bilo najbolj pomembno, da raziščem nekaj, kar je v našem prostoru še precej neraziskano, ter da ima naloga praktično vrednost. Nisem želela, da bi bila moja magistrska naloga zgolj kljukica na koncu mojega študija psihologije. Iz omenjenih razlogov sem se odločila, da raziščem metodo ocenjevanega centra. Osrednji namen magistrske naloge pa je bil ugotoviti, v kolikšni meri je metoda razširjena in uporabljena na področju selekcije ter razvoja zaposlenih ter ponuditi uvid v prakse uporabe metode v slovenskem prostoru in oblikovati priporočila za izboljšave uporabe.
Kaj je metoda ocenjevalnega centra in kje jo lahko uporabimo?
Ko slišimo besedno zvezo ocenjevalnega centra, bi morda kdo pomislil, da gre za neko fizično lokacijo, ki je namenjena ocenjevanju, selekciji zaposlenih. Vendar ni tako. Zametki metode ocenjevalnega centra segajo v čas druge svetovne vojne, nastala pa je zaradi potrebe po ocenjevanju neintelektualnih vidikov posameznikove učinkovitosti. S terminom metoda ocenjevalnega centra opisujemo nabor ocenjevalnih postopkov. Metodo lahko strnjeno opišemo kot kompleksen ocenjevalni proces, v katerega je običajno vključena skupina udeležencev. Nadalje metoda zajema standardizirano oceno vedenja, ki temelji na različnih virih informacij. Ključen element so simulacije, v okvirju teh izurjeni ocenjevalci opazujejo in beležijo vedenje udeležencev ter jih razvrščajo glede na osrednje ocenjevane vedenjske konstrukte. Ko govorim o simulacijah, imam v mislih naloge ocenjevalnega centra. Lahko uporabimo individualne naloge, kot sta na primer naloga iskanja podatkov ali analiza primera; naloge ena-na-ena kot so na primer igra vlog ali ustna predstavitev ter skupinske naloge, kot sta na primer naloga skupinskega reševanja problemov ali skupinska diskusija. Končen rezultat je večplastna ocena razvitosti izbranih kompetenc pri posamezniku.
Uporaba metode ponudi celostno sliko kandidata.
