Naroči se
 person
Naroči se
HRM

Kako doimplementacijeustvarjalnih idej?

Čas branja 31 min

Ideje so kot zajci. Dobiš jih par ter se naučiš skrbeti zanje, in kmalu jih boš imel na ducate. (John Steinbeck, ameriški pisatelj – Vzhodno od raja)Se vam zdi, da v vaših organizacijah ni dovolj ustvarjalnega naboja, ali pa le-tega ne uspete pretvoriti v otipljive učinke v smislu inovacij? Ustvarjalnost je v današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu prepoznana kot ne le zaželena, pač pa skoraj nujna osebnostna ali vedenjska značilnost zaposlenih.

Vir: Unsplash

Za ustvarjanje trajno konkurenčne družbe potrebujemo uspešno izvajanje poslovnih aktivnosti, ki danes niso več rutinske, ampak zahtevajo drugačno, kompleksnejše razmišljanje zaposlenih. Njihova učinkovitost ni več ključnega pomena, temveč je bistveno iskanje drugačnih rešitev za porajajoče se raznolike probleme. Ustvarjalne ideje so nedvomno gonilo novosti, podjetništva, konkurenčne prednosti in napredka. 

Ustvarjalnost je najvišja v okolju, ki omogoča udejanjanje principa poskusi-in-napake ter ne kaznuje vsake napake in omogoča eksperimentiranje.

Številne sodobne raziskave poudarjajo ustvarjalnost (oblikovanje novih in potencialno uporabnih idej) kot enega najpomembnejših dejavnikov za poslovno uspešnost. S to trditvijo so skladni rezultati raziskave 'IBM 2010 Global CEO Study' med izvršnimi direktorji podjetij v ZDA, ki je odkrila tri ključne dejavnike za prihodnjo uspešnost podjetij: ustvarjalnost, inovacije v poslovnih modelih ter bližino kupcu. Vendar same po sebi niso dovolj; velika večina ustvarjalnih idej hitro propade, največ jih niti ne pride do trga. O ustvarjalnosti in inovativnosti kroži veliko mitov ter zmotnih in neresničnih mišljenj, čeprav se nekatera zdijo logična in intuitivna. Preko procesa implementacije ustvarjalnih idej (oblikovanje – izbiranje – zagovarjanje – udejanjanje) se bomo sprehodili čez mite o ustvarjalnosti ter inovativnosti in skušali z učenjem iz raziskav in praktičnih primerov odgovoriti na vprašanje, kaj lahko pri uspešnejšem pretvarjanju ustvarjalnosti v implementacijo naredijo kadrovski managerji.

V pomoč nam bo neposredno raziskovalno delo 42-ih avtorjev iz 13-ih držav oziroma štirih celin, zbranih v skupek prispevkov v knjigi, osredotočeni na implementacijo ustvarjalnih idej, ki smo jo urejali skupaj s kolegi z BI Norwegian Business School; prof. Miho Škerlavajem, prof. Andersom Dysvikom in prof. Arnejem Carlsenom. Pri tem se bomo oprli na primere podjetij in neprofitnih organizacij iz celega sveta, ter ponazorili konkretne prijeme kadrovskega managementa, ki vključujejo rešitve s področij kadrovskih praks, oblikovanja dela, vodenja, spodbujanja ugodne klime v podjetju ter sistemskih pristopov k udejanjanju ustvarjalnih idej.

Miti o ustvarjalnosti ter inovativnosti

Ali se z ustvarjalnostjo že rodimo? Da, vsak človek je v temeljih ustvarjalen. Raziskave na primer kažejo, da so otroci v povprečju precej boljši v iskanju ustvarjalnih rešitev kot odrasli. Po drugi strani pa izjemno ustvarjalni otroci (t. i. 'child prodigies') le redko svojo ustvarjalnost pretvorijo v odraslo dobo in takrat spremenijo svet. Navadno pri talentiranih otrocih zaradi želje po dosežkih okolje pretirano poudarja vajo in se zato njihov izjemen talent in danost ne pretvorita v originalnost tudi v odrasli dobi. Žilica po ustvarjanju je tako vsem ljudem prirojena, vsak jo izrazi na svoj način, s tem pa poudari svojo unikatnost in individualnost. Vaši zaposleni ustvarjalnost zagotovo izražajo, le ni nujno, da na delovnem mestu. Kako lahko ustvarjalnost tekom odraščanja, pa tudi v organizacijah, 'odblokiramo'?

Odrasla oseba, ki jo dojemamo kot ustvarjalno, mora imeti vsaj srednje visoke intelektualne sposobnosti, domensko znanje, ustrezen stil reševanja ustvarjalnih problemov, določene osebnostne lastnosti in mora biti (po možnosti notranje) motivirana. Za osebnost ustvarjalnih posameznikov je značilno, da zelo pogosto generirajo ideje, da so zelo prepričani vase in da so pri ustvarjalnem udejstvovanju zelo samozavestni, ambiciozni in vztrajni. Visoko ustvarjalni ljudje so odprti za izkušnje, razmišljajo intuitivno, so naklonjeni spremembam, imajo široke interese, so bolj prilagodljivi, neodvisni in nagnjeni k izstopajočemu vedenju in tveganju. Ključna lastnost ustvarjalnih oseb je radovednost. Tako imajo kadrovski managerji vlogo že pri samem privabljanju in izbiranju novih zaposlenih.

Kdo so potencialni inovatorji v vaši organizaciji?

Poleg identifikacije omenjenih osebnostnih in vedenjskih lastnosti, presenetljivo, raziskave kažejo, da je najboljši napovednik oziroma indikator originalnih ljudi dejstvo, kateri spletni brskalnik uporabljajo. Konkretno, zaposleni, ki uporabljajo Chrome ali Firefox, ne pa Internet Explorer in Safari, so se izkazali z bolj originalnimi idejami, manj izostanka od dela ter večjo uspešnostjo udejanjanja svojih idej. Samo dejstvo uporabe omenjenih brskalnikov nima povezave s tehnično sposobnostjo računalniškega znanja ali hitrejšega tipkanja. Bistvo je v tem, kako so brskalnik pridobili; v operacijskih sistemih Windows je privzeta nastavitev Internet Explorer, medtem ko, če ste uporabnik Applovih računal, vas ti za brskanje oskrbijo z brskalnikom Safari. Zaposleni, ki prevzamejo iniciativo in lastnoročno zamenjajo svoj brskalnik, drugače dojemajo tudi svoja delovna mesta; iščejo nove ideje, naslavljajo probleme z rešitvami, ter spreminjajo situacije, ki jim niso všeč.

»Če bi bila to dobra ideja, bi jo že nekdo naredil,« je stavek, ki pogosto spremlja »nore« nove ideje.

Zanimivo je dejstvo, od koga je najbolj verjetno, da bomo prejeli najustvarjalnejše ideje. Raziskave kažejo, da bolj verjetno od zaposlenih na nižjih ravneh ali od vrhnjega managementa – manj pa od zaposlenih na srednjih ravneh. Morda je to povezano z dvojnim ciklom ustvarjalnosti, saj raziskave kažejo, da t. i. 'mladi geniji' in 'stari mački' oblikujejo najbolj ustvarjalne ideje. Znana je izjava Alberta Einsteina, da kdor do svojega 30. leta ni prispeval k znanosti, ne bo nikoli. Po drugi strani imamo tudi primere Alfreda Hitchcocka, ki je svoje tri najpopularnejše filme (Vrtoglavica, Sever–severozahod ter Psiho) napravil po treh desetletjih delovnih izkušenj; pesnika Roberta Frosta, ki je 92 % svojih najpogosteje objavljenih pesmi napisal po svojem štiridesetem letu; pa tudi Leonarda da Vincija, ki je naslikal Zadnjo večerjo sredi štiridesetih in Mona Liso v petdesetih. Gre za dva diametralna stila razmišljanja pri inoviranju: konceptualnega in eksperimentalnega. Konceptualni inovatorji oblikujejo velike ideje in si zadajo njihovo implementacijo. Takšen način se lahko izvede hitro, saj ne zahteva leta metodičnega raziskovanja. Še več, akumuliranje izkušenj in delovanje v sistemu zavira konceptualne inovatorje v poznejših letih. Eksperimentalni inovatorji, po drugi strani, rešujejo probleme s principom 'poskusi in napake' ter se razvijajo tekom tega procesa. Če torej zaposleni z več izkušnjami v mladih letih še niso izrazili ustvarjalnega preboja, je to morebiti zaradi eksperimentalnega stila razmišljanja, in dejansko predstavljajo trajnejši vir inoviranja v organizacijah. 

Če razmišljate, da ste determinirani z obstoječimi zaposlenimi, ki ne izražajo ustvarjalnih nagnjenj, naj vas pomirim: še zdaleč ni vse odvisno od zaposlovanja ali njihovega razvoja. Treba je 'odblokirati', razvijati ustvarjalna čutila pri zaposlenih, se jih tako rekoč priučiti nazaj, predvsem na način, da zagotovimo ujemanje med ustvarjalnim posameznikom, idejo ter okoljem, v katerem deluje. Tu ima ključno vlogo kadrovski management s praksami oblikovanja dela, usposabljanja ter nagrajevanja. Treba je razkriti in izkoristiti prikrite talente vseh zaposlenih ter strategijo za inovativnost postaviti na temelju unikatnih neotipljivih sredstev organizacije.

To napravimo tako, da ustvarjalnim in inovativnim zaposlenim zagotovimo uravnoteženost tveganja. Čeravno je tradicionalno pojmovanje, da podjetniki in tisti, ki uspejo z inovacijami, ogromno tvegajo in pri tem zanemarijo vsa ostala področja (šolo, službo itd.), dejansko temu ni tako. Podobno kot pri financah ni dobro 'vseh jajc nositi v isti košari'. Glede na to, da inovatorji veliko tvegajo v svoji aktivnosti inoviranja (kar jim podjetje seveda mora zagotoviti), je treba ohraniti uravnoteženost na drugih področjih. Raziskave kažejo, da so podjetniki, ki so ohranili svoje redne zaposlitve, kar za tretjino večkrat uspeli v svojih podjetniških aktivnostih kot tisti, ki so svoje redne zaposlitve zapustili. 

Čeprav je Steve Wozniak ustanovil podjetje s Stevom Jobsom že leta 1976, je še dobro leto ostal na poziciji inženirja v HP-ju. Čeprav sta ustanovitelja največjega svetovnega podjetja Googla Larry Page in Sergey Brin že leta 1996 odkrila, kako dramatično izboljšati izkušnjo iskanja na internetu, nista zapustila doktorskega študija na Stanfordu do leta 1998. Leta 1997 sta celo sklepala, da njuno udejstvovanje v udejanjanju iskalnika negativno vpliva na njun študij in skušala podjetje prodati za 2 milijona USD. Na srečo je potencialni kupec ponudbo zavrnil. Tudi pevec John Legend je izdal svoj prvi album že leta 2000, a ostal v svoji zaposlitvi konzultanta do leta 2002. Mojster grozljivk Stephen King je delal kot učitelj, hišnik in zaposleni na črpalki kar sedem let po tistem, ko je objavil prvo zgodbo. To nam priča, da ni pametno 'nositi vseh jajc v eni košari', da imajo posamezniki z originalnim razmišljanjem pogosto zelo rigidno mišljenje na drugih področjih udejstvovanja (če nekdo ni ustvarjalen na enem področju, še ne pomeni, da ne bo postal prebojnik na drugem, ob pravem ujemanju z okoljem), in da moramo inovatorjem v naših podjetjih omogočiti pogoje varnosti na drugih področjih (na primer zaposlitve, finančne nagrade, ali sooblikovanje dela, kar koristijo v Googlu).

Ustvarjalnost = inovativnost?

Odgovor na to vprašanje je odločen NE. Pojem inovativnosti je vsakdanjem življenju zelo tesno povezan s pojmom ustvarjalnosti, vendar med obema obstajajo razlike. Gre za proces, kjer se ustvarjalnost in inovativnost nenehno prepletata in dopolnjujeta. V procesu inovativnosti, ki ima več stopenj, je prva in zelo pomembna stopnja ustvarjalnost, to je oblikovanje idej, ki naj bi bile tako nove kot tudi uporabne, bodisi na kratki ali dolgi rok. Naslednja stopnja je inoviranje: izbiranje in udejanjanje izbranih idej v nove ali izboljšane proizvode, storitve ali procese.


Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije
HRM

Kako do implementacije ustvarjalnih idej?

Čas branja 31 min

Ideje so kot zajci. Dobiš jih par ter se naučiš skrbeti zanje, in kmalu jih boš imel na ducate. (John Steinbeck, ameriški pisatelj – Vzhodno od raja) Se vam zdi, da v vaših organizacijah ni dovolj ustvarjalnega naboja, ali pa le-tega ne uspete pretvoriti v otipljive učinke v smislu inovacij? Ustvarjalnost je v današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu prepoznana kot ne le zaželena, pač pa skoraj nujna osebnostna ali vedenjska značilnost zaposlenih.

Za ustvarjanje trajno konkurenčne družbe potrebujemo uspešno izvajanje poslovnih aktivnosti, ki danes niso več rutinske, ampak zahtevajo drugačno, kompleksnejše razmišljanje zaposlenih. Njihova učinkovitost ni več ključnega pomena, temveč je bistveno iskanje drugačnih rešitev za porajajoče se raznolike probleme. Ustvarjalne ideje so nedvomno gonilo novosti, podjetništva, konkurenčne prednosti in napredka.

Številne sodobne raziskave poudarjajo ustvarjalnost (oblikovanje novih in potencialno uporabnih idej) kot enega najpomembnejših dejavnikov za poslovno uspešnost. S to trditvijo so skladni rezultati raziskave »IBM 2010 Global CEO Study« med izvršnimi direktorji podjetij v ZDA, ki je odkrila tri ključne dejavnike za prihodnjo uspešnost podjetij: ustvarjalnost, inovacije v poslovnih modelih ter bližino kupcu. Vendar same po sebi niso dovolj; velika večina ustvarjalnih idej hitro propade, največ jih niti ne pride do trga. O ustvarjalnosti in inovativnosti kroži veliko mitov ter zmotnih in neresničnih mišljenj, čeprav se nekatera zdijo logična in intuitivna. Preko procesa implementacije ustvarjalnih idej (oblikovanje – izbiranje – zagovarjanje – udejanjanje) se bomo sprehodili čez mite o ustvarjalnosti ter inovativnosti in skušali z učenjem iz raziskav in praktičnih primerov odgovoriti na vprašanje, kaj lahko pri uspešnejšem pretvarjanju ustvarjalnosti v implementacijo naredijo kadrovski managerji.

V pomoč nam bo neposredno raziskovalno delo 42-ih avtorjev iz 13-ih držav oziroma štirih celin, zbranih v skupek prispevkov v knjigi, osredotočeni na implementacijo ustvarjalnih idej, ki smo jo urejali skupaj s kolegi z BI Norwegian Business School; prof. Miho Škerlavajem, prof. Andersom Dysvikom in prof. Arnejem Carlsenom. Pri tem se bomo oprli na primere podjetij in neprofitnih organizacij iz celega sveta, ter ponazorili konkretne prijeme kadrovskega managementa, ki vključujejo rešitve s področij kadrovskih praks, oblikovanja dela, vodenja, spodbujanja ugodne klime v podjetju ter sistemskih pristopov k udejanjanju ustvarjalnih idej.

Miti o ustvarjalnosti ter inovativnosti

Ali se z ustvarjalnostjo že rodimo? Da, vsak človek je v temeljih ustvarjalen. Raziskave na primer kažejo, da so otroci v povprečju precej boljši v iskanju ustvarjalnih rešitev kot odrasli. Po drugi strani pa izjemno ustvarjalni otroci (t. i. »child prodigies«) le redko svojo ustvarjalnost pretvorijo v odraslo dobo in takrat spremenijo svet. Navadno pri talentiranih otrocih zaradi želje po dosežkih okolje pretirano poudarja vajo in se zato njihov izjemen talent in danost ne pretvorita v originalnost tudi v odrasli dobi. Žilica po ustvarjanju je tako vsem ljudem prirojena, vsak jo izrazi na svoj način, s tem pa poudari svojo unikatnost in individualnost. Vaši zaposleni ustvarjalnost zagotovo izražajo, le ni nujno, da na delovnem mestu. Kako lahko ustvarjalnost tekom odraščanja, pa tudi v organizacijah, »odblokiramo«?

Odrasla oseba, ki jo dojemamo kot ustvarjalno, mora imeti vsaj srednje visoke intelektualne sposobnosti, domensko znanje, ustrezen stil reševanja ustvarjalnih problemov, določene osebnostne lastnosti in mora biti (po možnosti notranje) motivirana. Za osebnost ustvarjalnih posameznikov je značilno, da zelo pogosto generirajo ideje, da so zelo prepričani vase in da so pri ustvarjalnem udejstvovanju zelo samozavestni, ambiciozni in vztrajni. Visoko ustvarjalni ljudje so odprti za izkušnje, razmišljajo intuitivno, so naklonjeni spremembam, imajo široke interese, so bolj prilagodljivi, neodvisni in nagnjeni k izstopajočemu vedenju in tveganju. Ključna lastnost ustvarjalnih oseb je radovednost. Tako imajo kadrovski managerji vlogo že pri samem privabljanju in izbiranju novih zaposlenih.

Kdo so potencialni inovatorji v vaši organizaciji?

Poleg identifikacije omenjenih osebnostnih in vedenjskih lastnosti, presenetljivo, raziskave kažejo, da je najboljši napovednik oziroma indikator originalnih ljudi dejstvo, kateri spletni brskalnik uporabljajo. Konkretno, zaposleni, ki uporabljajo Chrome ali Firefox, ne pa Internet Explorer in Safari, so se izkazali z bolj originalnimi idejami, manj izostanka od dela ter večjo uspešnostjo udejanjanja svojih idej. Samo dejstvo uporabe omenjenih brskalnikov nima povezave s tehnično sposobnostjo računalniškega znanja ali hitrejšega tipkanja. Bistvo je v tem, kako so brskalnik pridobili; v operacijskih sistemih Windows je privzeta nastavitev Internet Explorer, medtem ko, če ste uporabnik Applovih računal, vas ti za brskanje oskrbijo z brskalnikom Safari. Zaposleni, ki prevzamejo iniciativo in lastnoročno zamenjajo svoj brskalnik, drugače dojemajo tudi svoja delovna mesta; iščejo nove ideje, naslavljajo probleme z rešitvami, ter spreminjajo situacije, ki jim niso všeč.

Zanimivo je dejstvo, od koga je najbolj verjetno, da bomo prejeli najustvarjalnejše ideje. Raziskave kažejo, da bolj verjetno od zaposlenih na nižjih ravneh ali od vrhnjega managementa – manj pa od zaposlenih na srednjih ravneh. Morda je to povezano z dvojnim ciklom ustvarjalnosti, saj raziskave kažejo, da t. i. »mladi geniji« in »stari mački« oblikujejo najbolj ustvarjalne ideje. Znana je izjava Alberta Einsteina, da kdor do svojega 30. leta ni prispeval k znanosti, ne bo nikoli. Po drugi strani imamo tudi primere Alfreda Hitchcocka, ki je svoje tri najpopularnejše filme (Vrtoglavica, Sever–severozahod ter Psiho) napravil po treh desetletjih delovnih izkušenj; pesnika Roberta Frosta, ki je 92 % svojih najpogosteje objavljenih pesmi napisal po svojem štiridesetem letu; pa tudi Leonarda da Vincija, ki je naslikal Zadnjo večerjo sredi štiridesetih in Mona Liso v petdesetih. Gre za dva diametralna stila razmišljanja pri inoviranju: konceptualnega in eksperimentalnega. Konceptualni inovatorji oblikujejo velike ideje in si zadajo njihovo implementacijo. Takšen način se lahko izvede hitro, saj ne zahteva leta metodičnega raziskovanja. Še več, akumuliranje izkušenj in delovanje v sistemu zavira konceptualne inovatorje v poznejših letih. Eksperimentalni inovatorji, po drugi strani, rešujejo probleme s principom »poskusi in napake« ter se razvijajo tekom tega procesa. Če torej zaposleni z več izkušnjami v mladih letih še niso izrazili ustvarjalnega preboja, je to morebiti zaradi eksperimentalnega stila razmišljanja, in dejansko predstavljajo trajnejši vir inoviranja v organizacijah.

Če razmišljate, da ste determinirani z obstoječimi zaposlenimi, ki ne izražajo ustvarjalnih nagnjenj, naj vas pomirim: še zdaleč ni vse odvisno od zaposlovanja ali njihovega razvoja. Treba je »odblokirati«, razvijati ustvarjalna čutila pri zaposlenih, se jih tako rekoč priučiti nazaj, predvsem na način, da zagotovimo ujemanje med ustvarjalnim posameznikom, idejo ter okoljem, v katerem deluje. Tu ima ključno vlogo kadrovski management s praksami oblikovanja dela, usposabljanja ter nagrajevanja. Treba je razkriti in izkoristiti prikrite talente vseh zaposlenih ter strategijo za inovativnost postaviti na temelju unikatnih neotipljivih sredstev organizacije.

To napravimo tako, da ustvarjalnim in inovativnim zaposlenim zagotovimo uravnoteženost tveganja. Čeravno je tradicionalno pojmovanje, da podjetniki in tisti, ki uspejo z inovacijami, ogromno tvegajo in pri tem zanemarijo vsa ostala področja (šolo, službo itd.), dejansko temu ni tako. Podobno kot pri financah ni dobro »vseh jajc nositi v isti košari«. Glede na to, da inovatorji veliko tvegajo v svoji aktivnosti inoviranja (kar jim podjetje seveda mora zagotoviti), je treba ohraniti uravnoteženost na drugih področjih. Raziskave kažejo, da so podjetniki, ki so ohranili svoje redne zaposlitve, kar za tretjino večkrat uspeli v svojih podjetniških aktivnostih, kot tisti, ki so svoje redne zaposlitve zapustili.

Po raziskavah od 100-ih idej v podjetjih le 2 doživijo implementacijo, od teh 2 % jih na trg prodre le 20 %, in zgolj desetina slednjih preživi prvo leto na trgu.

Čeprav je Steve Wozniak ustanovil podjetje s Stevom Jobsom že leta 1976, je še dobro leto ostal na poziciji inženirja v HP-ju. Čeprav sta ustanovitelja največjega svetovnega podjetja Googla Larry Page in Sergey Brin že leta 1996 odkrila, kako dramatično izboljšati izkušnjo iskanja na internetu, nista zapustila doktorskega študija na Stanfordu do leta 1998. Leta 1997 sta celo sklepala, da njuno udejstvovanje v udejanjanju iskalnika negativno vpliva na njun študij in skušala podjetje prodati za 2 milijona USD. Na srečo je potencialni kupec ponudbo zavrnil. Tudi pevec John Legend je izdal svoj prvi album že leta 2000, a ostal v svoji zaposlitvi konzultanta do leta 2002. Mojster grozljivk Stephen King je delal kot učitelj, hišnik in zaposleni na črpalki kar sedem let po tistem, ko je objavil prvo zgodbo. To nam priča, da ni pametno »nositi vseh jajc v eni košari«, da imajo posamezniki z originalnim razmišljanjem pogosto zelo rigidno mišljenje na drugih področjih udejstvovanja (če nekdo ni ustvarjalen na enem področju, še ne pomeni, da ne bo postal prebojnik na drugem, ob pravem ujemanju z okoljem), in da moramo inovatorjem v naših podjetjih omogočiti pogoje varnosti na drugih področjih (na primer zaposlitve, finančne nagrade, ali sooblikovanje dela, kar koristijo v Googlu).

Ustvarjalnost = inovativnost?

Odgovor na to vprašanje je odločen NE. Pojem inovativnosti je v vsakdanjem življenju zelo tesno povezan s pojmom ustvarjalnosti, vendar med obema obstajajo razlike. Gre za proces, kjer se ustvarjalnost in inovativnost nenehno prepletata in dopolnjujeta. V procesu inovativnosti, ki ima več stopenj, je prva in zelo pomembna stopnja ustvarjalnost, to je oblikovanje idej, ki naj bi bile tako nove kot tudi uporabne, bodisi na kratki ali dolgi rok. Naslednja stopnja je inoviranje: izbiranje in udejanjanje izbranih idej v nove ali izboljšane proizvode, storitve ali procese.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije