KAKO DO
IMPLEMENTACIJE
USTVARJALNIH IDEJ?

Doc. dr. Matej Černe, predavatelj in raziskovalec na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Centru odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo COBIK

Facebook
LinkedIn

Ideje so kot zajci. Dobiš jih par ter se naučiš skrbeti zanje, in kmalu jih boš imel na ducate. (John Steinbeck, ameriški pisatelj – Vzhodno od raja)
Se vam zdi, da v vaših organizacijah ni dovolj ustvarjalnega naboja, ali pa le-tega ne uspete pretvoriti v otipljive učinke v smislu inovacij? Ustvarjalnost je v današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu prepoznana kot ne le zaželena, pač pa skoraj nujna osebnostna ali vedenjska značilnost zaposlenih.

Vir: Unsplash

Za ustvarjanje trajno konkurenčne družbe potrebujemo uspešno izvajanje poslovnih aktivnosti, ki danes niso več rutinske, ampak zahtevajo drugačno, kompleksnejše razmišljanje zaposlenih. Njihova učinkovitost ni več ključnega pomena, temveč je bistveno iskanje drugačnih rešitev za porajajoče se raznolike probleme. Ustvarjalne ideje so nedvomno gonilo novosti, podjetništva, konkurenčne prednosti in napredka. 

Ustvarjalnost je najvišja v okolju, ki omogoča udejanjanje principa poskusi-in-napake ter ne kaznuje vsake napake in omogoča eksperimentiranje.

Številne sodobne raziskave poudarjajo ustvarjalnost (oblikovanje novih in potencialno uporabnih idej) kot enega najpomembnejših dejavnikov za poslovno uspešnost. S to trditvijo so skladni rezultati raziskave 'IBM 2010 Global CEO Study' med izvršnimi direktorji podjetij v ZDA, ki je odkrila tri ključne dejavnike za prihodnjo uspešnost podjetij: ustvarjalnost, inovacije v poslovnih modelih ter bližino kupcu. Vendar same po sebi niso dovolj; velika večina ustvarjalnih idej hitro propade, največ jih niti ne pride do trga. O ustvarjalnosti in inovativnosti kroži veliko mitov ter zmotnih in neresničnih mišljenj, čeprav se nekatera zdijo logična in intuitivna. Preko procesa implementacije ustvarjalnih idej (oblikovanje – izbiranje – zagovarjanje – udejanjanje) se bomo sprehodili čez mite o ustvarjalnosti ter inovativnosti in skušali z učenjem iz raziskav in praktičnih primerov odgovoriti na vprašanje, kaj lahko pri uspešnejšem pretvarjanju ustvarjalnosti v implementacijo naredijo kadrovski managerji.

V pomoč nam bo neposredno raziskovalno delo 42-ih avtorjev iz 13-ih držav oziroma štirih celin, zbranih v skupek prispevkov v knjigi, osredotočeni na implementacijo ustvarjalnih idej, ki smo jo urejali skupaj s kolegi z BI Norwegian Business School; prof. Miho Škerlavajem, prof. Andersom Dysvikom in prof. Arnejem Carlsenom. Pri tem se bomo oprli na primere podjetij in neprofitnih organizacij iz celega sveta, ter ponazorili konkretne prijeme kadrovskega managementa, ki vključujejo rešitve s področij kadrovskih praks, oblikovanja dela, vodenja, spodbujanja ugodne klime v podjetju ter sistemskih pristopov k udejanjanju ustvarjalnih idej.

Miti o ustvarjalnosti ter inovativnosti

Ali se z ustvarjalnostjo že rodimo? Da, vsak človek je v temeljih ustvarjalen. Raziskave na primer kažejo, da so otroci v povprečju precej boljši v iskanju ustvarjalnih rešitev kot odrasli. Po drugi strani pa izjemno ustvarjalni otroci (t. i. 'child prodigies') le redko svojo ustvarjalnost pretvorijo v odraslo dobo in takrat spremenijo svet. Navadno pri talentiranih otrocih zaradi želje po dosežkih okolje pretirano poudarja vajo in se zato njihov izjemen talent in danost ne pretvorita v originalnost tudi v odrasli dobi. Žilica po ustvarjanju je tako vsem ljudem prirojena, vsak jo izrazi na svoj način, s tem pa poudari svojo unikatnost in individualnost. Vaši zaposleni ustvarjalnost zagotovo izražajo, le ni nujno, da na delovnem mestu. Kako lahko ustvarjalnost tekom odraščanja, pa tudi v organizacijah, 'odblokiramo'?

Odrasla oseba, ki jo dojemamo kot ustvarjalno, mora imeti vsaj srednje visoke intelektualne sposobnosti, domensko znanje, ustrezen stil reševanja ustvarjalnih problemov, določene osebnostne lastnosti in mora biti (po možnosti notranje) motivirana. Za osebnost ustvarjalnih posameznikov je značilno, da zelo pogosto generirajo ideje, da so zelo prepričani vase in da so pri ustvarjalnem udejstvovanju zelo samozavestni, ambiciozni in vztrajni. Visoko ustvarjalni ljudje so odprti za izkušnje, razmišljajo intuitivno, so naklonjeni spremembam, imajo široke interese, so bolj prilagodljivi, neodvisni in nagnjeni k izstopajočemu vedenju in tveganju. Ključna lastnost ustvarjalnih oseb je radovednost. Tako imajo kadrovski managerji vlogo že pri samem privabljanju in izbiranju novih zaposlenih.

Kdo so potencialni inovatorji v vaši organizaciji?

Poleg