Naroči se
 person
Naroči se
Prakse

Kako dobro slovenska podjetja skrbijo za duševno zdravje zaposlenih?

Čas branja 8 min

Vse več slovenskih podjetij se zaveda pomena ohranjanja in krepitve duševnega zdravja, a v svoje poslanstvo in cilje področja duševnega zdravja še niso uspela vključiti. Ukrepi na tem področju se uvajajo (pre)počasi, tudi finančno se temu področju ne namenja dovolj sredstev.

To kažejo izsledki nacionalne raziskave z naslovom »Ugotavljanje potreb delodajalcev na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih«, ki je bila v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« izvedena v letu 2018. Omenjena raziskava je bila ena izmed podlag za razvoj in implementacijo »Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj« (Program PSDT), ki v okviru projekta NAPREJ poteka med sedmimi pilotskimi podjetji s sedežem v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

V zadnjih letih smo priča vse hitrejšemu načinu življenja, kar se odraža tudi v delovnem okolju. Govorimo o časovnih pritiskih, spremembah v načinu in organizaciji dela, preobremenjenosti z delom in posledično težavah z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, težavah v medosebnih odnosih ipd. Vsi ti tako imenovani psihosocialni dejavniki tveganja negativno vplivajo na posameznikovo telesno in duševno zdravje (Slika 1) in lahko vodijo v razvoj težav v telesnem in duševnem zdravju, v kolikor jih podjetje ne obvladuje ustrezno in predvsem pravočasno.

Slika 1: Vpliv direktnih in indirektnih tveganj na zdravje zaposlenih.1

Pomembno je, da podjetje omogoča delovno okolje, v katerem se lahko zaposleni dobro počutijo. Gre za organizacijsko kulturo odprtosti, sprejemanja in zavedanja. Ta je ključna za visoko delovno učinkovitost zaposlenih, povezuje pa se tudi z nižjimi stroški bolniške odsotnosti, prezentizma ter fluktuacije kadra.


Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije
Prakse

Kako dobro slovenska podjetja skrbijo za duševno zdravje zaposlenih

Čas branja 8 min

Vse več slovenskih podjetij se zaveda pomena ohranjanja in krepitve duševnega zdravja, a v svoje poslanstvo in cilje, področja duševnega zdravja še niso uspela vključiti. Ukrepi na tem področju se uvajajo (pre)počasi, tudi finančno se temu področju ne namenja dovolj sredstev.

To kažejo izsledki nacionalne raziskave z naslovom »Ugotavljanje potreb delodajalcev na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih«, ki je bila v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« izvedena v letu 2018. Omenjena raziskava je bila ena izmed podlag za razvoj in implementacijo »Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj« (Program PSDT), ki v okviru projekta NAPREJ poteka med sedmimi pilotskimi podjetji s sedežem v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

V zadnjih letih smo priča vse hitrejšemu načinu življenja, kar se odraža tudi v delovnem okolju. Govorimo o časovnih pritiskih, spremembah v načinu in organizaciji dela, preobremenjenosti z delom in posledično težavah z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, težavah v medosebnih odnosih ipd. Vsi ti tako imenovani psihosocialni dejavniki tveganja negativno vplivajo na posameznikovo telesno in duševno zdravje (Slika 1) in lahko vodijo v razvoj težav v telesnem in duševnem zdravju, v kolikor jih podjetje ne obvladuje ustrezno in predvsem pravočasno.

Slika 1: Vpliv direktnih in indirektnih tveganj na zdravje zaposlenih.

Pomembno je, da podjetje omogoča delovno okolje, v katerem se lahko zaposleni dobro počutijo. Gre za organizacijsko kulturo odprtosti, sprejemanja in zavedanja. Ta je ključna za visoko delovno učinkovitost zaposlenih, povezuje pa se tudi z nižjimi stroški bolniške odsotnosti, prezentizma ter fluktuacije kadra.

Dve tretjini delodajalcev, ki so sodelovali v raziskavi, poroča, da se vodstvo sicer zaveda pomembnosti področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih na delovnem mestu, pri čemer je to zavedanje nekoliko večje v manjših podjetjih kot večjih. Vendar pa več kot polovica podjetij, vključenih v raziskavo, v svoje poslanstvo oziroma cilje še ni vključilo skrbi za duševno zdravje zaposlenih (Slika 2). V kolikor se skrb za duševno zdravje na delovnem mestu ne vključi v poslanstvo in cilje podjetja, doda na dnevne rede sestankov na vseh ravneh ter vključi v procese dela na vsakodnevni ravni, ni mogoče pričakovati konkretnih sprememb in rezultatov na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih.

Slika 2: Skrb za duševno zdravje zaposlenih je zapisana v poslanstvu oziroma ciljih podjetja

Zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja je zakonska obveza delodajalcev

Čeprav so delodajalci zakonsko obvezani, da zagotavljajo zdravo in varno delovno okolje, se psihosocialnim dejavnikom tveganja na delovnem mestu še vedno posveča premalo pozornosti. To kaže podatek, da je le tretjina podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, poročala o tem, da v njihovem podjetju izvajajo oceno psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Skoraj polovica podjetij sicer že izvaja ukrepe na področju duševnega zdravja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu (PZDM), a velikokrat ukrepi v praksi ne temeljijo na ustreznih raziskavah.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije