KAKO DOBRO SLOVENSKA PODJETJA SKRBIJO ZA DUŠEVNO ZDRAVJE ZAPOSLENIH?

ALENKA KOREZ GAJŠEK, Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana

Facebook
Twitter
LinkedIn

Vse več slovenskih podjetij se zaveda pomena ohranjanja in krepitve duševnega zdravja, a v svoje poslanstvo in cilje področja duševnega zdravja še niso uspela vključiti. Ukrepi na tem področju se uvajajo (pre)počasi, tudi finančno se temu področju ne namenja dovolj sredstev.

To kažejo izsledki nacionalne raziskave z naslovom »Ugotavljanje potreb delodajalcev na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih«, ki je bila v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« izvedena v letu 2018. Omenjena raziskava je bila ena izmed podlag za razvoj in implementacijo »Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj« (Program PSDT), ki v okviru projekta NAPREJ poteka med sedmimi pilotskimi podjetji s sedežem v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

V zadnjih letih smo priča vse hitrejšemu načinu življenja, kar se odraža tudi v delovnem okolju. Govorimo o časovnih pritiskih, spremembah v načinu in organizaciji dela, preobremenjenosti z delom in posledično težavah z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, težavah v medosebnih odnosih ipd. Vsi ti tako imenovani psihosocialni dejavniki tveganja negativno vplivajo na posameznikovo telesno in duševno zdravje (Slika 1) in lahko vodijo v razvoj težav v telesnem in duševnem zdravju, v kolikor jih podjetje ne obvladuje ustrezno in predvsem pravočasno.

Slika 1: Vpliv direktnih in indirektnih tveganj na zdravje zaposlenih.1

Pomembno je, da podjetje omogoča delovno okolje, v katerem se lahko zaposleni dobro počutijo. Gre za organizacijsko kulturo odprtosti, sprejemanja in zavedanja. Ta je ključna za visoko delovno učinkovitost zaposlenih, povezuje pa se tudi z nižjimi stroški bolniške odsotnosti, prezentizma ter fluktuacije kadra.

Dve tretjini delodajalcev, ki so sodelovali v raziskavi, poroča, da se vodstvo sicer zaveda pomembnosti področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih na delovnem mestu, pri čemer je to zavedanje nekoliko večje v manjših podjetjih kot večjih. Vendar pa več kot polovica podjetij, vključenih v raziskavo, v svoje poslanstvo oziroma cilje še ni vključilo skrbi za duševno zdravje zaposlenih (Slika 2). V kolikor se skrb za duševno zdravje na delovnem mestu ne vključi v poslanstvo in cilje podjetja, doda na dnevne rede sestankov na vseh ravneh ter vključi v procese dela na vsakodnevni ravni, ni mogoče pričakovati konkretnih sprememb in rezultatov na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih.

Slika 2: Skrb za duševno zdravje zaposlenih je zapisana v poslanstvu oziroma ciljih podjetja

Zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja je zakonska obveza delodajalcev

Čeprav so delodajalci zakonsko obvezani, da zagotavljajo zdravo in varno delovno okolje, se psihosocialnim dejavnikom tveganja na delovnem mestu še vedno posveča premalo pozornosti. To kaže podatek, da je le tretjina podjetij, ki so sodelovala v raziskavi,  poročala o tem, da v njihovem podjetju izvajajo oceno psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Skoraj polovica podjetij sicer že izvaja ukrepe na področju duševnega zdravja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu (PZDM), a velikokrat ukrepi v praksi ne temeljijo na ustreznih raziskavah.

Na splošno so ukrepi v podjetjih premalo celostno in sistematično naravnani, kar pomeni, da se pri njihovi vpeljavi ne upoštevajo vsi elementi, potrebni za uspešno in učinkovito implementacijo ukrepov ali programov na področju duševnega zdravja oz. PZDM – to so analiza stanja, načrtovanje ukrepov na podlagi izvedenih analiz, načrtovanje evalvacije, uvajanje ukrepov/vpeljava programa, evalvacija.

Pomembnost podpore vodstva

Zanimivo je, da so vodstveni kadri v raziskavi največkrat poročali, da pri zaposlenih težav v duševnem zdravju ne opažajo. Podobno poroča tudi Inšpektorat RS za delo (IRSD). V eni od svojih raziskav ugotavlja, da vodstvo večkrat kot ostali zaposleni poroča, da pri zaposlenih določena (psihosocialna) tveganja ne opaža ali poroča, da določeni pojavi pri zaposlenih niso prisotni. Tudi sicer udeleženci v raziskavi poročajo, da vodje po njihovem mnenju niso usposobljeni za prepoznavanje težav v duševnem zdravju in za ravnanje z zaposlenimi, ki težave v duševnem zdravju imajo.

Rezultati raziskave kažejo, da v slovenskih podjetjih obstaja potreba po večji vpetosti vodstvenih kadrov v izobraževanje in osveščanje na področju duševnega zdravja in psihosocialnih dejavnikov tveganja, saj, ima ravno vodstvo ključno vlogo pri ravnanju z zaposlenimi s težavami v duševnem zdravju.

Veliko nezainteresiranosti za sodelovanje

Ovire, ki so jih udeleženci vseslovenske nacionalne raziskave poudarili pri načrtovanju in izvajanju ukrepov na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih, so naslednje:

o   nezainteresiranost oz. nesodelovanje zaposlenih,

o   finančne ovire,

o   pomanjkanje strokovnega kadra ter

o   pomanjkanje časa za izvedbo aktivnosti/ukrepov na tem področju.

Ker v Sloveniji še ni prav veliko nacionalnih raziskav, ki bi celostno obravnavale področje duševnega zdravja zaposlenih na delovnem mestu, je njegova obravnava še vedno polna izzivov.  Ni možno opredeliti enoznačnih povezav, hkrati pa navajanje zaključkov otežuje tudi nepoznavanje in nezanimanje za področje duševnega zdravja s strani delodajalcev oz. zaposlenih. Ravno slab odziv delodajalcev pri sodelovanju v raziskavi nakazuje na njihovo slabšo osveščenost in informiranost ter tudi tabuiziranost in stigmatiziranost področja duševnega zdravja na delovnem mestu.

V slovenskem (delovnem) okolju je v tem oziru najbolj ključno predvsem osveščanje, informiranje in izobraževanje ter aktivno sodelovanje tako zaposlenih kot delodajalcev. Na ta način se lahko prekine začaran krog, ko zaradi stigmatiziranosti in tabuiziranosti področja duševnega zdravja zaposlenih na delovnem mestu o njem ne govorimo. Posledično pa se ravno zaradi manjka ustrezne informiranosti in osveščenosti širijo napačna prepričanja o omenjenem področju, kar ponovno utrjuje njegovo stigmatiziranost in tabuiziranost.

Pomembno se je zavedati, da imajo delodajalci moč in vpliv za uvajanje pozitivnih sprememb v podjetjih na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu. Skrb za duševno zdravje zaposlenih naj bi predstavljala eno izmed temeljnih vrednot podjetja, kar poveča tudi njegovo uspešnost in konkurenčnost na trgu.

Korak naprej pri krepitvi duševnega zdravja zaposlenih

V tem oziru je spodbudno, da je sedem pilotskih podjetij s sedežem v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija prepoznalo pomembnost omenjene tematike in v lanskem letu pristopilo k sodelovanju v projektu »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« Izsledki raziskave predstavljajo eno izmed podlag za razvoj »Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj« (t. i. Programa PSDT), ki se v okviru projekta NAPREJ izvaja med več kot 11.049 zaposlenimi v omenjenih pilotskih podjetjih.

Zaposlenim so v okviru programa na voljo izobraževalne vsebine, promocijske aktivnosti ter zaupna psihološka pomoč v obliki svetovanj. V treh letih izvajanja se pričakuje izboljšano duševno zdravje zaposlenih, boljši medosebni odnosi na delovnem mestu, večja ozaveščenost o pomenu duševnega zdravja, posledično pa tudi nižja bolniška odsotnost.

Pripravljenost za koriščenje zunanje strokovne pomoči

Pred začetkom uvedbe programa je bila med zaposlenimi iz sodelujočih pilotskih podjetij izvedena Začetna raziskava na področju ugotavljanja bolniških odsotnosti, duševnega zdravja in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja, ki je pokazala, da je:

o   povprečno vsak četrti zaposleni v preteklem mesecu doživljal tesnobo do te mere, da ga lahko ti občutki začnejo ovirati tudi v delovnem okolju oz. do te mere, da lahko dolgotrajna tesnoba in zaskrbljenost privedeta tudi do anksioznih motenj,

o   približno desetina zaposlenih poroča, da je v zadnjem letu doživela nekatere simptome depresije ali tesnobnosti,

o   približno četrtina zaposlenih poroča, da je v zadnjem letu doživela znake izgorelosti. 

Spodbudno je, da so zaposleni v raziskavi izkazali, da so pripravljeni izbrati strokovno pomoč (zdravnik, psiholog, psihiater …) za reševanje svojih težav, kadar je to potrebno. Možnost zaupanja strokovnjaku je izbrala tretjina zaposlenih, kar osvetljuje pomen zaupnih psiholoških svetovanj, ki so zaposlenim v okviru programa na voljo.

Po enem letu od implementacije Programa PSDT je bila izvedena kvalitativna analiza v obliki fokusne skupine za vodstvene kadre iz pilotskih podjetij. Izsledki analize so pokazali na potrebo po dodatnem usposabljanju in osveščanju vodstvenih kadrov glede pristopa in komunikacije z zaposlenimi s težavami v duševnem zdravju. Zlasti pa so rezultati osvetlili pomen aktivne podpore višjega vodstva (poslovodstva) podjetij kot ključni dejavnik, ki omogoča redno in stalno izvajanje vseh aktivnosti.

Pomembno se je zavedati, da imajo delodajalci moč in vpliv za uvajanje pozitivnih sprememb v podjetjih na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu. Skrb za duševno zdravje zaposlenih naj bi predstavljala eno izmed temeljnih vrednot podjetja, kar poveča tudi njegovo uspešnost in konkurenčnost na trgu.

Literatura in viri

1 Šprah, L. in Zorjan, S. (2016). Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja e-OPSA (splošna različica za vse dejavnosti). Pridobljeno s strani http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1296

2 Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). (2011). Mental health promotion in the workplace - a good practice report. Pridobljeno s strani https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/mental-health-promotion-workplace_TEWE11004ENN