Kako dobroupravljatevaš čas?
Čas branja 15 minSe tudi vam pogosto zgodi, da vam primanjkuje časa? Tedensko, mesečno, dnevno? Ste prebrali in slišali že veliko nasvetov, trikov, kako ustrezno ravnati s časom, kako se izogniti najpogostejšim napakam ter oblikovati prave navade? Se po vsem tem sprašujete, »Zakaj se še vedno počutim, kot da ne morem narediti vsega, kar bi bilo potrebno«? Preden lahko zares učinkovito upravljamo svoj čas, se moramo naučiti, kaj pravzaprav je čas in kaj sposobnost upravljanja časa.
»Time management« je sposobnost za načrtovanje in nadzor nad tem, kako boste porabili čas, ki vam je na voljo za opravljanje določenega dela, da boste učinkovito uresničili svoje cilje. Gre za kontrolo nad razporeditvijo časa. Veščine, ki so potrebne za učinkovito upravljanje časa, so postavljanje načrtov za prihodnost, postavljanje ciljev, določanje prioritet in spremljanje, za kaj porabimo naš čas in koliko ga porabimo. Kaj pa je čas? Če pogledamo definicijo, ki jo najdemo v slovarju, je čas točka ali obdobje, v katerem se stvari zgodijo. Poznamo dve vrsti časa: čas, ki ga merimo z uro, in čas, ki ga doživljamo. V času, ki ga merimo z uro, se 60 sekund izteče v minuto, 60 minut sestavlja eno uro, 24 ur dan in 365 dni predstavlja leto. Ves čas mineva enako hitro oz. enakomerno. Ko nekdo dopolni 50 let, je star natanko 50 let, nič več nič manj. Čas, ki ga doživljamo, pa je relativen. Čas mineva različno hitro ali počasi, odvisno, kaj se takrat dogaja. Dve uri, ki jih preživimo v čakalnici, sta lahko zelo dolgi. Medtem ko se nam zdi, da je naš 12-letni otrok zrastel v tako velikega fanta v hipu.
Dobra stran je, da je dojemanje in razumevanje časa, ki ga doživljamo relativno, mentalno. Takšno dojemanje se torej dogaja v naši glavi. Ga oblikujemo sami in vse, kar kreiramo sami, lahko tudi nadzorujemo in upravljamo.
Razlog, zakaj nasveti, ki se nanašajo na upravljanje časa, ne delujejo, je, da se nanašajo na čas, ki ga merimo z uro. Vendar je ta čas za nas irelevanten. Ne živimo v takem svetu, temveč v svetu, kjer čas leti, ko se zabavamo, in se vleče, ko so pred nami določene naloge, ki jih moramo opraviti. Zato se nam pogosto zgodi, da se na delovnem mestu raje prepustimo prijetnejšim opravkom kot pa samemu delu. Na vprašanje, kako pogosto se vam to zgodi, je v raziskavi Salary.com iz leta 2014 kar 69 odstotkov anketirancev odgovorilo, da vsaj nekaj delovnega časa dnevno zapravijo za neslužbene zadeve. Ko so raziskavo leto zatem ponovili, je številka poskočila na kar 89 odstotkov. Od tega jih 31 odstotkov zapravi približno 30 minut delovnega časa, enako približno 1 uro časa, 16 odstotkov 2 uri delovnega časa, 6 odstotkov približno 3 ure, 2 odstotka 4 ure in prav tako 2 odstotka 5 ali več. Kar pomeni, kot povzema raziskava Salary.com, 4 odstotke zaposlenih anketirancev zapravi povprečno kar polovico delovnika za neslužbena opravila3.
Slika 1: Neučinkovita dnevna poraba časa med delovnikom (Vir: Conner, 2015)
Zanimiv vpogled omogoča tudi vprašanje »Za kaj porabite čas, če ne za službene zadeve?« Kateri so najpogostejši kradljivci časa, je preverjal ameriški zaposlitveni portal CareerBuilder3. Med najpogostejšimi odgovori so pogovori in pošiljanje sporočil po mobitelu, klepetanje in opravljanje, uporaba interneta in družbenih omrežjih, dodatni odmori in kajenje idr.
Najpogostejši kradljivci delovnega časa1. Pogovori in pošiljanje sporočil po mobitelu2. Klepetanje in opravljanje3. Uporaba interneta4. Uporaba družbenih omrežij5. Dodatni odmori in kajenje6. Moteči sodelavci7. Pisanje osebnih e-mail sporočil8. Obisk sodelavca ali pogovor z njim po telefonu9. Nenapovedani obiskiVir: CareerBuilder raziskava 2015
Mogoče je bilo zaslediti tudi nekoliko nenavadne odgovore, ki so še dodatno razkrili, kam lahko gre čas, če zaposleni niso osredotočeni na delo: »Poročeni sodelavec si je ogledoval stran za spletne zmenke.«, »Sodelavka si je brila noge v ženskem WC-ju«, »Speči sodelavec je trdil, da je molil.«, »Sodelavec je kopiral knjigo, ki jo je našel na internetu in si jo je že dolgo želel prebrati.«
