HRM

Kako dobro v Sloveniji skrbimo za zdravje zaposlenih?

Čas branja 8 min

Delovne organizacije vse več pozornosti namenjajo področju zdravja in dobrega počutja zaposlenih, saj številne raziskave ugotavljajo, da so zdravi in zadovoljni zaposleni eden izmed temeljev uspešnosti organizacije. A čeprav se vlaganje v ukrepe za ohranjanje in krepitev zdravja na delovnem mestu delodajalcu dolgoročno povrne (lahko celo večkratno), številni delodajalci v Sloveniji na tem področju ukrepajo le toliko, da zadostijo zakonskim določilom.

Gospodarski sistemi in vrednote tako zaposlenih kot delovnih organizacij se skozi čas spreminjajo, kar pomembno vpliva tudi na področje zdravja na delovnem mestu.

Vpliv spreminjanja vrednot skozi čas

V času, ko so v Sloveniji prevladovala velika podjetja, so bile v ospredju vrednote družina, prosti čas, prijatelji, in podjetja so skrbela za te vrednote tako, da so poskrbela za počitniške kapacitete za zaposlene, ob raznih priložnostih so organizirala druženja za zaposlene in njihove družine, v nekaterih podjetjih so imeli celo socialne delavke in medicinske sestre. Določena podjetja so del teh pristopov ohranila vse do danes, v številnih pa je ob prehodu v novo obdobje prišlo do ukinjanja takšnih in podobnih ukrepov. Vse bolj pomembna vrednota je postajala denar, številna podjetja so na zaposlene pričela gledati le kot na sredstvo za doseganje cilja – čim večjega dobička. Na ukrepe zdravja na delovnem mestu so pričeli gledati kot na nepotrebne, saj niso imeli merljivih konkretnih učinkov, hkrati pa so predstavljali finančno breme. Gospodarska in finančna kriza je vse skupaj le še poslabšala.

Tudi med zaposlenimi je postajala vse bolj pomembna vrednota denarja – zaposlitev je naenkrat postala negotova, v ospredje je stopila tekmovalnost med zaposlenimi, vse več časa se je posvečalo službi in zanemarjalo družinske obveznosti, zato da bi si zagotovili zaposlitev in sredstva za preživetje. O slabem stanju na področju usklajevanja dela in družine poročajo tudi podatki raziskave Eurofounda iz leta 2010, ki so pokazali, da je 54 odstotkov zaposlenih v Sloveniji poročalo, da so večkrat mesečno preutrujeni, da bi opravljali družinske obveznosti, medtem ko je bil delež zaposlenih, ki so enako poročali na ravni Evropske unije le 29-odstoten. Ker je bila skrb za zdravje pogosto obrobnega pomena, ni nič nenavadnega, da je bil pojav izgorelosti med zaposlenimi vse bolj pogost.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije