V ravnovesju

Kako etično ravnanje vodij vpliva na kakovost odnosa?

Čas branja 18 min

Zanimanje za raziskovanje področja etičnosti pri vodenju so v preteklem desetletju spodbudili ponavljajoči se škandali vodij znotraj korporativnega upravljanja v javnem sektorju1. Povečana pozornost za področje etike in etičnega vodenja se je odrazila tudi v nastanku novih stilov vodenja, npr. transformacijskega, karizmatičnega in avtentičnega vodenja2. Vsi novejši stili vodenja namreč vključujejo navdušujoče, na vrednotah temelječe, vodenje, ki vsebuje etični kontekst in pokriva tudi domeno etičnega vodenja1.

Etično vodenje ima številne pozitivne učinke – na delovno zadovoljstvo in učinkovitost, na kakovost odnosa vodja – sodelavec, na zaznavo vodjeve učinkovitosti pri delu itd. Odraža se v rasti zvestobe in zaupanja zaposlenih ter posledično tudi v učinkovitosti zaposlenih. Predhodne raziskave so potrdile, da se kakovost odnosa vodja – sodelavec in zaznana vodjeva učinkovitost s strani sodelavcev pozitivno povezujeta z etičnim vodenjem. V naši raziskavi smo s pomočjo Vprašalnika etičnega ravnanja vodij pri delu, z Vprašalnikom kakovosti odnosa vodja – sodelavec in z Vprašalnikom zaznane vodjeve učinkovitosti želeli preveriti, ali se to potrjuje tudi pri slovenskih vodjih. Sodelovalo je 434 udeležencev, od tega 107 vodij ter 327 njihovih sodelavcev. Rezultati so pokazali, da se z etičnim ravnanjem in etičnim vodenjem statistično pomembno pozitivno povezujeta obe dimenziji, tako kakovost odnosa vodja – sodelavec, kot tudi zaznana vodjeva učinkovitost pri delu. Ob koncu smo podali predloge za uporabo dobljenih rezultatov.

Kaj pomeni etično vodenje?

Etično vodenje definiramo3 kot prikaz normativno primernega vedenja, ki se odraža preko vodjevih dejanj in odločitev ter v medosebnih odnosih znotraj in zunaj organizacije. Takšno poslovanje se znotraj organizacije razvija in spodbuja preko komunikacije in utrjevanja, npr. uporaba metode nagrajevanja in kaznovanja, in preko odločanja, npr. kazanje vzora. Njihova teorija temelji na teoriji socialnega učenja, ki pravi, da so vodje vzor, zgled primernega vedenja, in poudarja, da se ljudje učijo preko nagrajevanja in kaznovanja. Etično ravnanje in delovanje vodje naj bi se z vzora prenašalo na sodelavce, in sicer z opazovanjem, s posnemanjem in tudi preko identificiranja sodelavcev z vodjem3.

Etično vodenje pomeni iskanje poti in sklepanje odločitev, ki prinašajo prednosti celotni organizaciji, njenim zaposlenim, lastnikom in okolici. Višjo vodstveno pozicijo vodja zaseda, večji sta njegova odgovornost in vpliv na zaposlene, organizacijo, lastnike, delničarje itd. Čim višja je vodstvena pozicija, bolj previden in preudaren mora biti vodja pri sklepanju odločitev4.

Ključen je pozitiven učinek, ki se odraža znotraj in zunaj organizacije, ki etično vodenje uveljavlja. Z združitvijo pojmov etika, etično ravnanje in vodenje lahko etično voditeljstvo definiramo kot umetnost pomoči, vodenja in vplivanja na ljudi za dosego skupnih ciljev na moralno sprejemljiv način4. Van Buren5 dodaja, da je etično vodenje proces vplivanja na ljudi preko principov, vrednot in prepričanj, ki so nujni za »pravilno« vedenje. Težava nastopi pri definiranju »pravilnega«. Tisto, kar je pravilno, se v različnih kulturah, religijah, skupnostih itd. definira različno, npr. pravice žensk po svetu6.

Posledice etičnega vodenja

Etično vodenje, njegov razvoj in promocija na vseh nivojih organizacije so zaradi številnih pozitivnih učinkov, ki jih prinašajo, danes visoko na dnevnem redu številnih organizacij3. Etično vodenje vpliva na delovanje zaposlenih, na njihovo občutenje psihološke varnosti in na sodelovanje pri vodenju vseh zaposlenih7. Raziskovalca Trevino in Brown1 sta s svojim raziskovanjem prišla do zaključka, da se etično vodenje in ravnanje pozitivno povezuje z učinkovitostjo delovanja organizacije.

Etično ravnanje in vodenje se povezuje tudi z dobrimi odnosi med zaposlenimi in njihovimi vodji, z zadovoljstvom zaposlenih z vodjem in njegovim vodenjem, z zaznavanjem vodjeve učinkovitosti, s predanostjo delu ter z odprto komunikacijo med zaposlenimi, npr. s poročanjem o problemih višjemu managementu3. Aronson8 je prišel do podobnih ugotovitev, in sicer, da se etično vodenje pomembno povezuje z različnimi odzivi sodelavcev, npr. z zadovoljstvom z vodenjem, zaupanjem v vodjo, zaznavanjem njegove učinkovitosti itd.

Ob raziskovanju povezanosti med etičnim ravnanjem in vodenjem z vedenji zaposlenih so v ospredje prihajale prednosti oziroma pozitivne posledice etičnega ravnanja vodij. Etično vodenje vpliva na občutenje psihološke varnosti zaposlenih9 ter dopušča vplivanje zaposlenih pri odločanju (tj. delitev moči). Etično vodenje in njegove tri dimenzije (pravičnost, delitev moči, definiranje vlog sodelavcev) se povezujejo z zadovoljstvom zaposlenih in z njihovim zaupanjem v vodstvo ter s predanostjo delu in organizaciji10. K. Kalshoven s sodelavci11 je v svoji raziskavi potrdila pozitivno in pomembno povezanost etičnega vodenja in njegovih sedmih dimenzij z naslednjimi vedenji sodelavcev: z zaznavanjem vodjeve učinkovitosti delovanja, s predanostjo delu in organizaciji, z zadovoljstvom z delom, s kakovostjo odnosa med vodjem in sodelavci ter z zaupanjem. V podobni raziskavi12 so potrdili pozitivno povezanost etičnega vodenja z odnosom med vodjem in sodelavci in z zaznano vodjevo učinkovitostjo pri delu. Zaposleni so pod vodstvom etičnega vodenja svoje zadolžitve in naloge tudi bolje, kakovostneje opravili13. Etično vodenje ima pozitiven učinek na dobro počutje zaposlenih. Še posebej pomembno vlogo pa ima v organizacijah, v katerih zaposleni prejemajo malo ali nič pomoči s strani HRM-ja14.

Etično vodenje torej ustvarja delovno klimo, ki temelji na vzajemnem spoštovanju ter odprtem, sproščenem izražanju medsebojnih razlik. V okolju z visoko psihološko varnostjo vodje stremijo k aktivni, odprti komunikaciji ter k iskrenim in zaupnim odnosom z zaposlenimi3. Etični vodja tako svojim sodelavcem dopušča izražanje njihovih mnenj, poročanje o problemih, idejah, predlogih, nestrinjanjih itd. Ko vodstveni delavci z zaposlenimi delijo informacije in skupaj iščejo najbolj racionalne poti za skupno dobro, narašča tudi zaupanje15.

Posledice etičnega vodenja pa se ne odražajo samo znotraj organizacije in njenih zaposlenih, temveč tudi zunaj nje. Na primer, organizacije, ki veljajo za etične, porabijo manj denarja in časa za lastno promocijo. Z etičnim delom si namreč pridobijo sloves, ki doseže tudi partnerje, ki z veseljem poslujejo s takim podjetjem16.

Na podlagi dosedanjih ugotovitev smo z našo raziskavo tudi v našem okolju želeli preveriti, ali se kakovost odnosa vodja – sodelavec povezuje z etičnim ravnanjem vodij, in ali se zaznana učinkovitost vodij pri delu povezuje z njihovim etičnim ravnanjem.

O metodi in poteku raziskave


Številka:

Več v kategoriji V ravnovesju

Več člankov iz te kategorije