Od Descarta do Humea in naprej so bila čustva obravnavana kot sinonim za iracionalnost. Strast in razum sta bila nasprotna. Čustva so bila kaotična, nezrela in nenavadna. Zelo pogosto so bila odmaknjena od razuma in razmišljanja, ker je veljalo splošno prepričanje, da čustva vplivajo na racionalen proces. To je bilo vidno predvsem pri odločanju na področju Kitajske, kjer so bila čustva ločena od ustreznega obnašanja, kar je veljalo zlasti v komercialnih okoljih. Ponovno razmišljanje o potencialni racionalnosti čustev je v zadnjih letih postalo vse pogostejše in je stopalo vedno bolj v ospredje, delno tudi kot odziv na izboljšano razumevanje čustev v človeški inteligenci in pri odločanju.1 Čustva so kompleksni odzivi na zunanje vplive, ki se zaznajo v umu in telesu, lahko so negativne ali pozitivne narave.2

Kot je že Darwin napisal leta 1872, imajo ljudje čustva, ker so ta izjemnega pomena za preživetje, kot takšna pa so tudi pomemben del človeške prilagodljivosti. Čustva so prilagodljiva, funkcionalna in služijo ljudem za identifikacijo pomembnih informacij ter organizacijo kognitivnih dejavnosti in za nadaljnje obnašanje. Kot takšna igrajo čustva pomembno vlogo v racionalnem procesu odločanja. Kar se tiče racionalnosti z ustvarjanjem občutkov v zvezi z morebitnimi izgubami, čustva postanejo nujno funkcionalna komponenta čutenja v negotovem svetu. Čustva so namenjena tudi izražanju globokih želja in motivacije s strani ljudi, ki sprejemajo odločitve. To je v nasprotju z neracionalnostjo, karete namen je večanje ali zmanjšanje stopnje tveganja in negotovosti, ki izvira iz predhodnega razpoloženja ali izkušenj iz preteklosti.1

V športni psihologiji vedno bolj posvečajo pozornost povezavi med rezultati in čustvi. Ugotovljeno je, da uspeh pri športu ni odvisen le od človeške fizične pripravljenosti, saj nanj zelo vpliva tudi čustvena domena. Zato igrajo čustva ključno vlogo pri določanju rezultatov uspešnosti. Kratkoročno in dolgoročno imajo lahko čustva in stres veliko akutnih posledic na fizične in kognitivne sposobnosti, kar se pozna tudi pri uspešnosti športnikov.3

Raziskave so pokazale, da podjetniško odločanje pogosto temelji na racionalnem ekonomskem modelu. Čustva in kognitivne sposobnosti se počasi začenjajo izpostavljati kot pomembni teoretični pojavi v podjetniškem raziskovanju. Nedavne študije so potrdile to predpostavko in pokazale, da igrajo čustva pomembno vlogo pri vrednotenju in izkoriščanju možnosti podjetnikov, dojemanju tveganj in zavezanosti podjetjem.4

Kognitivne funkcije se ločijo na tiste, ki so hitre, implicitne, brez napora in čustvene, Hess, D. J. & Bacigalupo, C. A. jih primerjata s tistimi, ki so počasne, zavestne, eksplicitne in logične. Odločanje se izboljša, če bi se ljudje odločali manj intuitivno in čustveno ter bolj logično in racionalno. Ljudje bi sprejemali boljše odločitve, če bi naše kognitivne funkcije ločili od procesa odločanja in bi za sprejemanje odločitev bolj uporabljali intenzivno zbiranje podatkov in analitične procese ter manj intuitivno odločanje.5

Ko ljudje sprejemajo odločitve, pogosto mislijo o čustvih, ki bi lahko nastala, če bi sprejeli določeno odločitev. Zato lahko ljudje pričakujejo čustvo, preden se odločitev uresniči ali sprejme, čutijo čustva, ko prejmejo izid njihove odločitve, kar lahko podoživijo s pomočjo spomina, ko razmišljajo o preteklih odločitvah. V procesu odločanja je zaznava posameznih čustev kritična pri določanju ne le motivacije za sprejem odločitve, ampak tudi vpliva odločitve na druge. Ljudje, ki sprejemajo odločitev in razumejo čustva drugih, lahko to izkoristijo, da bi preprečili negativne rezultate. Če ljudje razumejo svoja čustva, bodo veliko učinkovitejši pri upravljanju teh čustev v procesu odločanja.5

Pričakovana, takojšnja in podzavestna čustva

Pričakovana čustva
Pričakovana čustva so odgovor na vprašanje, kako se bo posameznik počutil, ko bo odločitev za alternativo X vodila do posledice Y. Ljudje lahko občutijo čustva, glede pričakovanega izida, vendar lahko tudi čutijo čustva, ki so povezana s specifičnim dogodkom, o katerem razmišljajo.6 Pričakovana čustva, kot je na primer obžalovanje, lahko pomagajo ljudem, da sprejmejo odločitev v prihodnosti pod vplivom hladnega stanja in se s tem izognejo neprijetnim občutkom in težavam. Obžalovanje sicer ni obravnavano kot čustvo, vendar lahko vodi do močnega čustva jeze zaradi odgovornosti odločitve.7