Kako milenijci usklajujejo delo in prosti čas?
Čas branja 10 minV delovno okolje sprejemamo vedno nove generacije. To se je in se bo dogajalo. Pri tem smo pogostokrat negotovi, ker ne vemo, ne poznamo ali se nismo pripravljeni pozanimati o generaciji, ki prihaja. Pa se generacija od generacije res tako razlikuje? Ali gre le za prepričanja, predsodke in stereoptipe? Ali je vse skupaj le mit? V Sloveniji smo generacijo, rojeno med leti 1980 in 2000, poimenovali generacija Y in iz tega izpeljali še dve sopomenki – »ipsilonarji« in »neksterji«, ker gre za generacijo, ki je nasledila predhodno generacijo X. V angleško govorečih deželah jih imenujejo »millennials«, ker je za to generacijo najbolj značilen prehod v novo stoletje, na prehodu v novo tisočletje so postali aktivni, zaposljivi. Nekateri pa jih imenujejo celo kar generacijo »look at me« (prevod: poglej me) – po njihovem izrazito samozavestnem in samozadostnem načinu obnašanja …
V zadnjih letih je na trg delovne sile začela vstopati nova generacija, imenovana generacija Y oz. generacija milenijcev, ki bo do leta 2025 predstavljala 75% globalne delovne sile1. Organizacije so kmalu začele prepoznavati, da imajo vodje (ki navadno pripadajo drugim, starejšim generacijam) težave z vodenjem njihovih »mladih ljudi«.2 Kako torej voditi milenijce, da bodo njihove prednosti postale koristi za organizacijo, da bodo na delovnem mestu zadovoljni in bodo učinkovito opravljali delo?