Vsako uspešno podjetje, institucija ali organizacija se slej ko prej, ne glede na svoje izkušnje ali specifično panogo, sooči z bistvenim strukturnim problemom: kako uspešno najti in integrirati nove kadre, iz generacij mlajših od večine trenutno zaposlenih?

Mladi kadri zagotavljajo tri zelo pomembne komponente za vsako organizacijo: nove kadrovske kapacitete, prenos znanja in delovno kontinuiteto ter predvsem boljšo seznanjenost s tekočimi trendi na tržišču/polju aktivnosti, kar omogoča mišljenje na drugačen način in iskanje novih idej.7 Vsaka izmed omenjenih prednosti je za organizacijo zelo pomembna, pri čemer je za dolgoročni nadaljnji delovni uspeh najpomembnejša tretja. Mladi mislijo drugače; v kombinaciji s svojimi obstoječimi znanji in tistimi, katere nanje prenesejo ostali kadri v organizaciji, bodo prav njihove nove ideje ključni elementi za stabilnost v prihodnosti.2

Strokovnjaki za iskanje talentov in kadrovski menedžment so si enotni, da se bo moralo globalno tržišče v obdobju po epidemiji covida-19, ne glede na panogo, soočiti z začetki vstopa na delovni trg t. i. generacije Z.5 Pod generacijo Z se najpogosteje šteje vse osebe, rojene v obdobju med letoma 1997 in 2004. Njene geografske omejitve so manjše, kot so npr. pri pripadnikih milenijcev (1980–1996) ali t. i. baby boomerjih (1945–1960) – podobne interese pripadniki te starostne skupine delijo po celotnem svetu.

Osrednja lastnost, ki generacijo Z ločuje od njenih predhodnikov, in ki njene pripadnike globalno združuje bolj kot pri prejšnjih generacijah, je njena digitaliziranost; velika večina t. i. Zoomerjev ne pozna sveta, v katerem ni prisoten internet ali ostale digitalne naprave (pametni telefoni, tablice ipd.)17 Vse ostale karakteristike, ne glede na njihovo pozitivnost ali negativnost, izvirajo iz tega dejstva in njegovega vseobsežnega vpliva: a) nižji stopnji alkoholizma in najstniške nosečnosti, b) višja stopnja sprejemanja drugačnosti, c) večja pogostost težav z duševnim zdravjem, d) nižja stopnja koncentracije/potrpežljivosti, e) manjša pripravljenosti na tveganje/nepredvidene situacije.16 Zelo pomembno je, da generacije Z in njenih karakteristik ne združujemo s pripadniki milenijske generacije; čeprav sta si obe generaciji zelo podobni, so vseeno prisotne bistvene razlike. Milenijci se povečini še dobro spominjajo »analognega« sveta oz. so v njem odrasli, med tem ko je generacija Z prva generacija »digitalnih domorodcev«, brez spominov in izkušenj iz nedigitalnega okolja.17

Pripadniki generacije Z redko kaj sovražijo bolj od občutka, da so na svojem delu samo zobnik v kolesju ali žebljiček v omari.