Kako okrevamo po delovnem dnevu
Čas branja 11 minKot pomemben mehanizem med visokimi delovnimi zahtevami in subjektivnim blagostanjem se je v zadnjih letih pokazala sposobnost psihološkega okrevanja po obremenitvah delovnega dneva. Pretekle raziskave so namreč pokazale, da izkušnje okrevanja v prostem času izboljšajo posameznikovo subjektivno blagostanje in zmanjšajo simptome izgorelosti. Kakšna pa je situacija v Sloveniji?
V zadnjih letih je na področju raziskovanja posledic delovnega stresa veliko pozornost pridobilo okrevanje po delovnem dnevu1. Pri tem je treba ločevati med okrevanjem kot procesom in okrevanjem kot izidom. Okrevanje kot proces se nanaša na dejavnosti in izkušnje, ki vplivajo na zmanjšanje preobremenjenosti, medtem ko se okrevanje kot izid nanaša na posameznikovo psihološko ali fizično stanje, ki je doseženo po obdobju okrevanja (npr. ob koncu delovnega odmora ali pred odhodom na delo). Okrevanje kot izid se je v preteklih raziskavah pokazalo kot pomemben napovednik izkušenj in vedenja posameznikov v službi. Jutranja stopnja okrevanosti je namreč pozitivno povezana z delovno vključenostjo2, z delovno učinkovitostjo, proaktivnostjo in vedenjem v korist organizacije3,4, medtem ko je jutranja izčrpanost (tj. nizka raven okrevanosti zjutraj) z delovno vključenostjo povezana negativno5.
K samemu procesu okrevanja lahko pomembno prispevajo socialne dejavnosti, telesna vadba, šport in hobiji v času izven službe1, kljub temu pa tovrstne aktivnosti nimajo enakega vpliva na vse zaposlene. Raziskave so pokazale, da pravzaprav ni pomembna sama dejavnost, ki jo posameznik izvaja, ampak njena psihološka izkušnja v ozadju. Z razvojem Vprašalnika okrevanja po delu6 je okrevanje po delovnem dnevu pridobilo osnovo za znanstveno raziskovanje.
Štiri različne izkušnje okrevanja
- psihološka odcepitev: posameznikova fizična in tudi psihološka odmaknjenost od dela in delovnih obveznosti. To pomeni popolno prekinitev z delom povezanih nalog, kot je npr. sprejemanje z delom povezanih telefonskih klicev in branje službene e-pošte, ter prenehanje z razmišljanjem o težavah oziroma priložnostih, povezanih z delom.
- sprostitev: lahko zmanjša aktivacijo simpatičnega živčnega sistema in poveča pozitivno doživljanje. To stanje je lahko rezultat namerno izbranih strategij, kot sta npr. meditacija ali progresivna sprostitev mišic, lahko pa je tudi manj namerno, npr. pri aktivnostih, kot je sprehod.
- urjenje spretnosti: vključuje dejavnosti, ki ponujajo priložnost za učenje novih stvari, kot je npr. učenje novega jezika. Po Hobffolovi teoriji ohranjanja virov urjenje spretnosti omogoča oblikovanje in razvoj notranjih virov, ti pa posamezniku omogočajo uspešnejše spopadanje z vsakodnevnimi stresorji. Ti viri vključujejo spretnosti, kompetence, znanje, pa tudi dobre medosebne odnose.
- nadzor nad prostim časom: se nanaša na stopnjo, do katere se oseba lahko odloči, kaj bo počela v prostem času ter kako in kdaj bo to počela.
- Izkušnje okrevanja se torej nanašajo na strategije, s pomočjo katerih posamezniki izboljšujejo svoje razpoloženje, vključujejo pa tako kognitivne kot vedenjske pristope. Zaposleni, ki se zvečer ukvarjajo s tovrstnimi dejavnostmi, se naslednje jutro počutijo bolj energične, posledično pa so naslednji delovni dan bolj vključeni in učinkovitejši4.
V raziskavi nas je zanimalo, ali lahko redno zaposlene posameznike v slovenski populaciji izkušnje okrevanja varujejo pred negativnimi vplivi stresnih dejavnikov v delovnem okolju in vplivajo na njihovo splošno subjektivno blagostanje. Ker pa po našem védenju še nobena študija ni proučevala razlik v izkušnjah okrevanja med posameznimi demografskimi skupinami, smo se odločili preveriti tudi te.
Metoda
Baterijo vprašalnikov je izpolnilo 379 redno zaposlenih posameznikov. Vzorec je vključeval 285 žensk (75,20 %) in 94 moških (24,80 %), njihova povprečna starost je bila 36,02 let (SD = 9,01). Povprečna starost žensk je bila 37,12 let (SD = 9,31), povprečna starost moških pa 32,74 let (SD = 7,14). Povprečna delovna doba zaposlenih je bila 12,03 let (SD = 10,22).
Udeleženci so izpolnili Lestvico zadovoljstva z življenjem7, Lestvico pozitivnega in negativnega afekta8, ki meri pozitivna in negativna čustvena stanja, Vprašalnik okrevanja po delovnem dnevu6 ter Rizik za izgorelost9.