Marsikatera delovna organizacija je bila v času epidemije koronavirusa primorana zaposlene poslati domov in celoten proces dela prenesti na daljavo. Čeprav so se številni od zaposlenih razveselil daljšega spanca ali bolj fleksibilnega urnika, pa je delo od doma prineslo tudi veliko ovir. Komunikacija je otežena, socialni stiki so omejeni bolj kot kadar koli prej, meje med zasebnim in delovnim okoljem se vztrajno brišejo, strah in negotovost, povezana z virusom, pa se selita tudi v delovno okolje. Vse to posameznikom vzbuja veliko stresa in anksioznosti. Zaposleni, ki se ne počutijo dobro, pa tudi ne morejo dobro delati. Kateri so torej tisti glavni izzivi, s katerimi se soočajo zaposleni na delovnem mestu v času trenutne krizne situacije in kako jih učinkovito nasloviti?

Takšno vprašanje smo si zastavile študentke psihologije in na podlagi ugotovitev pripravile priročnik s koristnimi nasveti za ohranjanje duševnega zdravja na delovnem mestu v času epidemije.

Številnim raziskovalcem je do zdaj že uspelo nasloviti prav to problematiko, zato imamo danes na voljo že kar nekaj odgovorov. Ti pa zaenkrat niso najbolj optimistični. Raziskava iz Velike Britanije je na primer pokazala, da se je duševno zdravje zaposlenih v zadnjem letu bistveno poslabšalo. Vse več jih namreč poroča o duševnih stiskah, povezanih s pritiskom na delovnem mestu.8 Pogoste so zlasti težave, kot so anksioznost, depresija, posttravmatski stresni sindrom, izgorelost, samomorilne misli, motnje spanja ter odvisnost od alkohola in drog. Tveganje za pojav teh je večje pri zaposlenih v zdravstvu, tistih, ki delajo z ljudmi, in zaposlenih migrantih. Slednji se v tem času spopadajo s povečanimi delovnimi obremenitvami, s strahom pred okužbo in prenašanjem virusa na družinske člane, diskriminacijo in stigmo.5 Raziskovalci pa ugotavljajo, da je tudi za zaposlene na drugih delovnih mestih stresna predvsem zaznava grožnje in tveganja za okužbo, prenasičenost z informacijami ali njihovo pomanjkanje, karantena in izolacija, socialna izključenost, finančne skrbi in nestabilnost zaposlitve.6

Na spopadanje s stresorji in mentalno zdravje zaposlenih pomembno vpliva delo od doma, ki je v tem času postalo standard zagotavljanja osnovne varnosti zaposlenih v več delovnih organizacijah. Vendar pa to poleg številnih prednosti s seboj prinaša tudi veliko ovir in težav. Zaposlenim je pri delu od doma všeč predvsem fleksibilen delovni čas in prostor, ki jim lahko predstavlja prijeten odmik od stresnega okolja v pisarni. Nekateri na tak način pridobijo tudi več avtonomije pri delu in več časa za preživljanje z družino.1,9 Vse več strokovnjakov pa opozarja tudi na pomemben negativen učinek takšnega dela na mentalno zdravje. Poveča se socialna izoliranost zaposlenih, ki je povezana z večjim tveganjem za psihološki distres in depresijo. Socialna podpora, zlasti podpora sodelavcev, namreč zaposlenim predstavlja pomemben vir za uspešno spopadanje s stresom in je s tem tudi zaščitni dejavnik za težave z mentalnim zdravjem na delovnem mestu.2

Prav tako se lahko pri delu od doma hitreje zabrišejo meje med zasebnim in profesionalnim življenjem, zaradi česar se zaposleni le stežka odklopijo od dela in delajo več oziroma dlje časa. Dodaten stres predstavljajo tudi doma šolajoči se otroci in drugi prisotni stresorji vsakdanjega življenja. Pri tem pa so na udaru predvsem ženske, ki pogosteje kot moški, poročajo o stresu, povezanem z usklajevanjem dela in družinskega življenja.3

Poleg socialne izolacije in osamljenosti je v času epidemije vse večji problem na področju dela tudi profesionalna izolacija. Ta je vezana predvsem na oteženo komunikacijo in sodelovanje s sodelavci in nadrejenimi, kar vodi do manjše zavezanosti lastnim delovnim nalogam in podjetju. Zaposleni pa poročajo tudi o težavah z ohranjanjem motivacije in produktivnosti. Prav dobri odnosi s sodelavci in kakovost njihove neformalne komunikacije naj bi namreč bistveno pripomogli k večji zavezanosti, zadovoljstvu z delom in posledično večji delovni učinkovitosti.4

Raziskava v Sloveniji

V Sloveniji je bila na področju dela v času epidemije nedavno izvedena raziskava, ki je prišla do podobnih zaključkov glede izzivov, s katerimi se soočajo zaposleni in njihovi nadrejeni. Raziskava družbe Delloite10 je anketirala 60 vodstvenih delavcev iz različnih slovenskih podjetij. V raziskavi so ugotovili, da zlasti večja podjetja več časa kot prej namenijo komunikaciji z zaposlenimi, se pa na tem področju srečujejo s številnimi izzivi, kot so obvladovanje velikega števila novih orodij, nerealistična pričakovanja glede dosegljivosti zaposlenih, pomanjkanje osebnega stika, nestrukturirana komunikacija, nedostopnost nadrejenih in manjše zaupanje zaradi nezmožnosti spremljanja neverbalne komunikacije. Vodstveni delavci so pri svojih zaposlenih zaradi situacije s koronavirusom opazili večje ravni stresa kot običajno in ga povezali s stresorji kot so odtujitev od znancev in sodelavcev, osamljenost ter različni strahovi vezani na okužbo, negotovo prihodnost, znižanje plače ali izgubo službe. Poleg tesnobe in strahu so pri zaposlenih opazili tudi slabše počutje in manjšo motiviranost za delo. Po drugi strani pa so anketiranci poročali o več medsebojne pomoči med zaposlenimi ter o povečani inovativnosti in kreativnosti. Kar 2/3 vodstvenih delavcev je tudi potrdilo, da so že sprejeli številne ukrepe za izboljšanje dobrobiti zaposlenih, kot so izboljšanje zdravstvenih in higienskih pogojev za delo, prilagojen način in urnik dela, informiranje glede stanja in dogajanja v podjetju, spodbujanje osebnega izpopolnjevanja in rasti ter raznovrstni virtualni družabni dogodki.