Your story text goes here.

Dejstvo je, da le ena tretjina družinskih podjetij preživi prenos dejavnosti na potomce. Zgolj devet odstotkov potomcev je zares motiviranih za nadaljevanje družinske dejavnosti. Zato je v prvi vrsti treba ugotoviti, ali so potomci iskreno motivirani za nadaljevanje posla svojih staršev.

Kaj, če ugotovimo, da niso? Smiselno se je s tem sprijazniti in jih pustiti, da se odločijo sami. Če nekoga prisilimo in za to ni iskreno motiviran, je samo vprašanje časa, kdaj bo projekt propadel. Zagotovo si nihče ne želi na tak način uničiti življenjskega truda in obenem imeti še nesporazum s svojo družino, potomci.

Kako izvemo, ali so nasledniki zares motivirani?

To ugotavljamo s posebej v ta namen oblikovanimi vprašanji. Prvih šest vprašanj je naravnanih na ugotavljanje splošne motivacije za podjetništvo, naslednjih šest pa za ugotavljanje motivacije oziroma ovir prevzema dejanskega posla staršev.

Na ta način se zjasni, ali je iskren namen naslednikov za prevzem in nadaljevanje posla staršev ali pa odpor do tega. Največkrat, ne glede na motivacijo potomcev, ugotovimo tudi strah, ki je ključni povzročitelj neuspešnega nadaljevanja družinske dejavnosti.   

Tiste, ki jih je zgolj strah, na naših delavnicah s posebnimi metodami transformiramo v motivirane podjetnike. Obenem vse prevzemnike, potomce, ozavestimo o pomenu lastnega sloga vodenja družinskega podjetja, saj je dejstvo, da vsak vodi podjetje na svoj način, zato je smiselno najti najprimernejšega za vsakega posameznika.

Ključno je, da se nasledniki soočijo s postavljanjem lastne vizije in strategije razvoja družinskega podjetja, ker če bodo sledili zgolj vizij svojih staršev, jih bo »čas povozil« in posledično ne bodo uspešni, kar pomeni, da bodo nezadovoljni tako potomci kot starši.

Primer: Hči je skrivala svojo nemotiviranost, ker se je bala konflikta z očetom

Oče je čez leta ustvaril rastoč turistični posel in pričakoval, da bo hči edinka prevzela njegovo vlogo ob upokojitvi. O tem so se pogovarjali že nekaj let,  ker hči ni kazala znakov upora, je oče menil, da je motivirana za prevzem družinske dejavnosti.

Dejstvo je, da le ena tretjina družinskih podjetij preživi prenos dejavnosti na potomce. Zgolj devet odstotkov potomcev je zares motiviranih za nadaljevanje družinske dejavnosti. Zato je v prvi vrsti treba ugotoviti, ali so potomci iskreno motivirani za nadaljevanje posla svojih staršev.

Kaj, če ugotovimo, da niso? Smiselno se je s tem sprijazniti in jih pustiti, da se odločijo sami. Če nekoga prisilimo in za to ni iskreno motiviran, je samo vprašanje časa, kdaj bo projekt propadel. Zagotovo si nihče ne želi na tak način uničiti življenjskega truda in obenem imeti še nesporazum s svojo družino, potomci.

Kako izvemo, ali so nasledniki zares motivirani?

To ugotavljamo s posebej v ta namen oblikovanimi vprašanji. Prvih šest vprašanj je naravnanih na ugotavljanje splošne motivacije za podjetništvo, naslednjih šest pa za ugotavljanje motivacije oziroma ovir prevzema dejanskega posla staršev.

Na ta način se zjasni, ali je iskren namen naslednikov za prevzem in nadaljevanje posla staršev ali pa odpor do tega. Največkrat, ne glede na motivacijo potomcev, ugotovimo tudi strah, ki je ključni povzročitelj neuspešnega nadaljevanja družinske dejavnosti.

Tiste, ki jih je zgolj strah, na naših delavnicah s posebnimi metodami transformiramo v motivirane podjetnike. Obenem vse prevzemnike, potomce, ozavestimo o pomenu lastnega sloga vodenja družinskega podjetja, saj je dejstvo, da vsak vodi podjetje na svoj način, zato je smiselno najti najprimernejšega za vsakega posameznika.

Ključno je, da se nasledniki soočijo s postavljanjem lastne vizije in strategije razvoja družinskega podjetja, ker če bodo sledili zgolj vizij svojih staršev, jih bo »čas povozil« in posledično ne bodo uspešni, kar pomeni, da bodo nezadovoljni tako potomci kot starši.

Primer: Hči je skrivala svojo nemotiviranost, ker se je bala konflikta z očetom

Oče je čez leta ustvaril rastoč turistični posel in pričakoval, da bo hči edinka prevzela njegovo vlogo ob upokojitvi. O tem so se pogovarjali že nekaj let, ker hči ni kazala znakov upora, je oče menil, da je motivirana za prevzem družinske dejavnosti.