Psihologija

Kako s coachingom obvladovati stres in preprečiti izgorelost?

Čas branja 10 min

Stres in izgorelost uničujeta kariere, odnose in zdravje. Stres je sicer naravni in lahko tudi koristen mehanizem našega organizma, saj omogoča, da se primerno odzovemo na izzive iz okolja. Posebna vrsta psihološkega stresa pa ni prav koristna in vodi do izgorelosti.

Ljudje se razvijamo preko prilagajanja. Prihodnost pripada tistim ljudem in skupinam, ki se bodo znali prilagajati tako, da bodo življenjsko energijo usmerili v kombinacijo učenja, zadovoljstva in rezultatov.

Eden izmed načinov zaščite je preventiva z vzdrževanjem optimalnega psihofizičnega ravnovesja ter zavedanja, da se lahko proaktivno in kreativno odzivamo le iz stanja odličnosti, za kar obstaja več načinov. NLP Coaching to omogoča tako, da na učinkovit način ozavestimo in spremenimo ustaljene načine razmišljanja in vedenja, ki nam ne koristijo in jih nadomestimo s takimi, ki nam omogočajo več samozavesti in notranje motivacije, izboljšano komunikacijo in medosebne odnose ter hitrejše in lažje uresničevanje naših poslovnih in zasebnih ciljev. Velikokrat se ne zavedamo, da smo na poti do izgorelosti, saj je to stanje, ko so čustva nejasna, smo nemočni in nimamo motivacije ali upanja. To stanje lahko vodi v odmaknjenost in depresijo, povzroči škodo na čustvenem nivoju in iztisne smisel iz življenja. Čeprav je občutek nemoči lahko velik in brezizhoden, obstajajo rešitve in pozitivni koraki do ponovnega ravnotežja, še boljše pa je, da se zaščitimo pred to skrajnostjo s preventivnimi ukrepi. V prispevku si na primeru poglejmo vzroke, ki do takih stanj privedejo in kako jih lahko praktično rešujemo s pomočjo NLP Coachinga.

Vplivi, vzroki in posledice

Življenjski stil in individualne osebnostne lastnosti imajo velik vpliv na podvrženost stresu in izgorelosti. Kakšne so obstoječe navade, spomini, kaj je osebi pomembno, kako gleda na svet in kaj verjame, igra ključno vlogo na poti od prekomernega stresa do izgorelosti. Da bi se izognili negativnim posledicam, ki se lahko prenesejo na vsa področja življenja, je pomembno, da najdemo tiste vzroke, na katere lahko vplivamo in jih spremenimo.

Vsak občutek, ki se pojavi v telesu kot posledica naše vpletenosti v okolju, po navadi spremlja neki miselni proces (kombinacija prepričanj, vrednot itn.). Ta proces sproži in lahko tudi ohranja določeno čustveno stanje. Pri običajnem procesu nam to predstavlja koristno informacijo za delovanje, v primeru zanikanja čustva pa pride do prekomernega ohranjanja določenega telesnega odziva (na primer adrenalina), kar se dolgoročno spremeni v fizično prenapetost in posledično izrazi v raznih zdravstvenih težavah, kot so prebavne motnje, oslabitev imunskega sistema in mišičnega sistema, razjede, čir na želodcu itn.

Ker ljudje različno reagiramo na situacije, poglejmo enostaven primer predvajanja glasbe na delovnem mestu, ki pa lahko predstavlja za nekoga velik izziv. Osebi A je predvajanje glasbe v užitek, počuti se srečno ter sproščeno. Oseba B pa je pri isti glasbi pod velikim stresom. Oseba A je kolerični šef, oseba B je flegmatični zaposleni z nizko samopodobo.

Oseba A prižge radio.
Oseba B razmišlja: Moj šef je tako težka in neuvidevna oseba. Vedno vzkipi. Če mu povem, da mi ni všeč prižgani radio, se bo zelo razjezil. Lahko mi bo zameril in me degradiral na nižje delovno mesto ali me odpustil.

Oseba B reagira: Ob teh mislih lahko občuti razdraženost in jezo, hkrati pa tudi strah, nemoč in frustracijo. Če se taka in njej podobne situacije nespremenjeno ponavljajo skozi daljše časovno obdobje, začne oseba B postajati vedno bolj napeta, kar ima dolgoročno negativne vplive in posledice.

Če nevtralno pogledamo zgornjo situacijo, ki je navzven enaka za obe osebi, ugotovimo, da vsak doživlja situacijo iz svojega ustaljenega načina razmišljanja in čutenja ter da je edina razlika ta, da en način koristi, drugi pa ne. Poglejmo si nekaj vzorcev razmišljanja in dojemanja, ki so potencialni vzrok težav osebe B v zgornjem primeru in jih lahko razberemo iz njenih besed.

»Moj šef je tako težka in neuvidevna oseba« je v tem primeru le splošna ocena/sodba osebe B kot posledica njenih prepričanj in vrednot, saj ne vemo, kdo natanko tako pravi in kako bi bilo prav. Besedi težka in neuvidevna sta primera nespecifičnih pridevnikov, saj ne vemo, za koga in do koga natanko je oseba težka in neuvidevna in kaj natanko ti besedi pomenita. Lahko gre za projekcijo lastnih težkih občutkov, negativnih misli in čustev osebe B, ki se jih ne zaveda ali se jim upira in jih zato »prelaga« na osebo A.


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije