KAKO S POMOČJO PRIPRAVNIŠTEV IZBOLJŠATI SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO 

ALAN VELIĆ, študent Ekonomske fakultete, smer Mednarodna Ekonomija, ALEKSANDER TEPIĆ, študent Ekonomske fakultete, smer Denar in Finance, DOMEN PAVLIČ, študent Ekonomske fakultete, smer Denar in Finance

Facebook
LinkedIn

Delodajalci danes pri zaposlovanju mladih, ki prvič vstopajo na trg dela, ne upoštevajo le šolskega uspeha, ampak tudi druge, manj merljive, lastnosti. Z naraščanjem števila ljudi z visokošolsko izobrazbo ta sama po sebi ne zagotavlja več dela po opravljenem šolanju, s čimer se krepi pomen raznovrstnosti.

Zaposlenost med mladimi s terciarno stopnjo izobrazbe (to je univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo) je bila leta 2007 v Sloveniji 90 %, kar je bilo nad povprečjem OECD držav, v letu 2017 pa je ta znašala 84 %, kar tudi v obdobju po krizi nakazuje padajoča težnja.6 Izkušnje, ki jih posamezniki pridobijo poleg akademskega znanja, postajajo tako vedno bolj pomembne.

Ena izmed najbolj učinkovitih metod pridobivanja praktičnih izkušenj je skozi pripravništvo. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pripravništvo definirano kot delo v organiziranem delovnem procesu, ki posamezniku omogoči usposabljanje za samostojno opravljanje poklica.

Mladim, ki se prvič podajajo na trg dela, iskanje prve zaposlitve predstavlja velik izziv, zato je pripravništvo odličen način za dosego mehkega prehoda med akademskim izobraževanjem in prvo dolgoročno zaposlitvijo. Področje dela je večinoma povezano s posameznikovo študijsko usmeritvijo. Študenti na ta način pridobijo neprecenljive praktične izkušnje, ki jih v šolskih klopeh ne dobijo, obenem pa (če opravljajo plačano pripravništvo) pripravništvo predstavlja pomemben vir prihodka študentom.

V Sloveniji pripravništvo v največji