KAKO S POMOČJO PRIPRAVNIŠTEV IZBOLJŠATI SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO 

ALAN VELIĆ, študent Ekonomske fakultete, smer Mednarodna Ekonomija, ALEKSANDER TEPIĆ, študent Ekonomske fakultete, smer Denar in Finance, DOMEN PAVLIČ, študent Ekonomske fakultete, smer Denar in Finance

Facebook
Twitter
LinkedIn

Delodajalci danes pri zaposlovanju mladih, ki prvič vstopajo na trg dela, ne upoštevajo le šolskega uspeha, ampak tudi druge, manj merljive, lastnosti. Z naraščanjem števila ljudi z visokošolsko izobrazbo ta sama po sebi ne zagotavlja več dela po opravljenem šolanju, s čimer se krepi pomen raznovrstnosti.

Zaposlenost med mladimi s terciarno stopnjo izobrazbe (to je univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo) je bila leta 2007 v Sloveniji 90 %, kar je bilo nad povprečjem OECD držav, v letu 2017 pa je ta znašala 84 %, kar tudi v obdobju po krizi nakazuje padajoča težnja.6 Izkušnje, ki jih posamezniki pridobijo poleg akademskega znanja, postajajo tako vedno bolj pomembne.

Ena izmed najbolj učinkovitih metod pridobivanja praktičnih izkušenj je skozi pripravništvo. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pripravništvo definirano kot delo v organiziranem delovnem procesu, ki posamezniku omogoči usposabljanje za samostojno opravljanje poklica.

Mladim, ki se prvič podajajo na trg dela, iskanje prve zaposlitve predstavlja velik izziv, zato je pripravništvo odličen način za dosego mehkega prehoda med akademskim izobraževanjem in prvo dolgoročno zaposlitvijo. Področje dela je večinoma povezano s posameznikovo študijsko usmeritvijo. Študenti na ta način pridobijo neprecenljive praktične izkušnje, ki jih v šolskih klopeh ne dobijo, obenem pa (če opravljajo plačano pripravništvo) pripravništvo predstavlja pomemben vir prihodka študentom.

V Sloveniji pripravništvo v največji meri ureja zakon o delovnih razmerjih. Ta v 120. členu določa, da je pripravnik tisti, ki prvič začne opravljati delo, ki je ustrezno njegovi vrsti strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pripravništvo lahko traja do enega leta, razen če zakon ne določa drugače in ga lahko podaljšajo, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega. Na koncu pripravništva pa mora pripravnik opraviti izpit, kjer pokaže svoja pridobljena znanja.13

Pripravništvo ločimo na več tipov, vendar se največja razlika pojavi pri plačilu. Poznamo plačano in volontersko pripravništvo. Pri plačanem pripravništvu pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik in za svoje delo prejme ustrezno plačilo, ki ustreza najmanj 70 odstotkom osnovne plače, ki jo prejme delavec na delovnem mestu, za katerega se usposablja in ne sme biti nižja od najnižje, zakonsko predpisane, plače. Po drugi strani pa poznamo tudi volontersko pripravništvo (pripravništvo, kjer pripravnik ne prejme plačila). V tem primeru delodajalcu in pripravniku ni treba podpisati pogodbe o zaposlitvi, temveč le pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva. Ni pa volontersko pripravništvo prisotno povsod. Vlada Republike Slovenije je leta 2014 na svoji 13. redni seji obravnavala volontersko pripravništvo in sklenila, da ga ne podpira. Posledično so sprejeli sklep, s katerim so ukinili volontersko pripravništvo v državnih organih in upravah lokalnih skupnostih.11

Vpliv praktičnih izkušenj, pridobljenih med študijem na možnost zaposlitve

V svoji raziskavi je D'Abate2 identificirala pripravništvo kot eno izmed treh oblik razvojnih interakcij, ki študentom pomagajo pri usmerjanju na karierni poti, bodisi skozi ustvarjanje poznanstev ali skozi pridobivanje praktičnih znanj. Pridobljene izkušnje jim pomagajo spoznati in razumeti prihodnje delovno okolje, hkrati pa pridobijo stike izkušenih profesionalcev, ki so v kasnejših letih lahko njihovi sodelavci ali nadrejeni. Poleg vsega naštetega pa pridobijo tudi ogromno prednost pred svojimi vrstniki, ki pripravništva ne opravljajo, saj svojo prvo pravo zaposlitev iščejo že s konkretnimi izkušnjami. Po podatkih ameriškega analitičnega in svetovalnega podjetja Gallup je v ZDA v obdobju 2002–2016 po končanem šolanju dobro službo, glede na osebne preference, dobilo kar 42 % študentov, ki so med študijem opravljali tudi prakso oziroma imeli službo. Za primerjavo,  odstotek tistih študentov, ki prakse ali službe v tem času niso imeli, je zgolj 20 %.1 Kljub temu pa so pozitivni učinki pripravništva pri iskanju zaposlitve omejeni na kratek rok, če bi bili po končanem izobraževanju dalj časa izven trga dela, bi se prej omenjene koristi zmanjšale.

Routon in Walker7 ugotavljata, da izkušnje, pridobljene med opravljanjem prakse, niso omejene zgolj na praktično znanje, vezano na delo, vendar pridobimo tudi mehke veščine, zanemarljiv pa ni tudi vpliv na samo zadovoljstvo z izobraževanjem. Študenti lahko na tak način tudi ugotovijo, ali je izbrana akademska in karierna pot primerna zanje. Osvojene veščine se močno razlikujejo od vrste opravljane prakse ter od posameznika do posameznika, zato težko govorimo o univerzalno pridobljenih veščinah. Lahko pa se osredotočimo na agregatno raven želenih veščin, ki jih delodajalci iščejo na trgu dela. Strokovno znanje, inovativnost, medosebne veščine in prilagodljivost predstavljajo štiri izmed najbolj iskanih znanj.9 Proces akademskega izobraževanja daje temeljno podlago za strokovno znanje, poleg tega tudi spodbuja kritično mišljenje in različne pristope k reševanju problemov. Med tem pridobimo tudi veliko splošnega znanja (»general skills«).12 Zaradi različnih razlogov (časovna omejitev, standardiziran program ipd.) zgolj s šolanjem ne dobimo vseh potrebnih znanj. V tem primeru je dolžnost študentov, da samoiniciativno nadomestijo ta primanjkljaj, s sodelovanjem pri projektih, pod mentorstvom profesorja ali s prakso.

Korist od pripravništva pa ni zgolj enostranska, saj delodajalec prav tako pridobi veliko. Pripravništvo zanj predstavlja priložnost, spoznati visoko motivirane kandidate osebno, brez obveze o zaposlitvi. Če se delodajalec odloči za zaposlitev praktikanta, si s tem tudi prihrani čas in stroške uvajanja, saj zaposli osebo, ki ji je delovno mesto že domače.

Predlagamo, da se pripravništvo bolj natančno zakonsko opredeli in loči od študentskega dela, na način, da bi ljudje začeli pripravništvo dojemati kot obliko dodatnega izobraževanja oziroma usposabljanja, ne pa kot študentsko delo.

Predlogi za izboljšavo

Ker se zavedamo težave, da je pripravništvo pri nas premalo razvito in si želimo, da bi se ta način izobraževanja pri nas bolj uveljavil in začel pogosteje prakticirati, smo pripravili nekaj predlogov, kako bi lahko podjetja, fakultete in tudi država pripomogli k uveljavitvi pripravništev.

1 Predlagamo, da se pripravništvo bolj natančno zakonsko opredeli in loči od študentskega dela, na način, da bi ljudje začeli pripravništvo dojemati kot obliko dodatnega izobraževanja oziroma usposabljanja, ne pa kot študentsko delo. Trenutno 57. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb opredeljuje olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v višini 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju. Želeli bi si, da se ta olajšava poviša, pripravništvo pa se s posebnim zakonskim aktom uredi. Z višanjem olajšave bi stroškovno razbremenili delodajalce in jih hkrati motivirali za uvedbo pripravniških programov. Z ustrezno zakonsko ureditvijo (omejitev plačila, dolžine pripravništva, pravice pripravnikov itn.) pa bi onemogočili zlorabe.
 

2.      Najučinkovitejša izraba sredstev bi bila po našem mnenju za ponovno uveljavitev obveznega pripravništva kot del študijskega procesa. Zavedamo se obsega te težave. Glavni izziv je z najmanj porabljenimi sredstvi pridobiti pripravništva za do 600 študentov v generaciji na različnih fakultetah. To številko bi lahko nekoliko zmanjšali na način, da bi se študenti morali na to predhodno prijaviti in na ta način pokazati zanimanje tako za študij kot tudi za ostale oblike izobraževanja. Ker bi ta korak zahteval ogromno dela in organizacije, za to delo ne bi smeli zadolžiti profesorjev na fakultetah. Za to bi morali na fakultetah oblikovati karierna središča, ki bi opravljala to nalogo in povezovala študente s ponudniki pripravništev. Ta korak bi zahteval precej organizacije in sredstev, vendar menimo, da bi bila na ta način sredstva koristno porabljena. 

3.      Država bi morala več sredstev nameniti fakultetnim inštitutom, ki bi tako lahko v raziskovalne projekte vključili več nadarjenih študentov. Slovenija je v letu 2017 za raziskave in razvoj na terciarni stopnji izobraževanja namenila le 0,21 % BDP, kar je daleč od povprečja Evropske unije (0,45 % BDP). Med državami EU imajo manjši delež le še štiri države (Malta, Madžarska, Romunija in Bolgarija). Ta razkorak pa ni le enkraten pojav. Graf v članku prikazuje gibanje izdatkov v odstotku BDP od leta 2000 naprej. Slovenija na tem področju zaostaja in je ustvarila razkorak, ki ga bo tudi srednjeročno težko odpravila. Da bi zapolnili vrzel, bi leta 2017 potrebovali približno 100 milijonov evrov dodatnega financiranja. Zavedamo se, da bo zagotavljanje nujno potrebnih dodatnih sredstev zahtevno, vendar moramo upoštevati tudi dejstvo, da se največ inovacij in napredka ustvari na inštitutih, zato bi država morala spodbujati  inovacije in razvoj, saj si le na tak način lahko zagotovi dolgoročne konkurenčne prednosti, hkrati pa omogoči študentom praktično usposabljanje na realnih primerih in pridobivanje dragocenih izkušenj pod vodstvom najboljših mentorjev.5

4.      Majhna in srednje velika podjetja ponavadi spoznajo, da so za izvajanje pripravniških programov, bogato nagrajena. Težava nastopi pri pridobivanju pripravnikov, saj majhna in srednje velika podjetja niso prepoznavna toliko kot druga večja podjetja. Ker profesorji na fakultetah večinoma najbolje poznajo svoje študente, predlagamo, da tudi na tej ravni poteka močna interakcija med podjetji in fakulteto. Poleg tega je to način, ki spodbuja konkurenco, saj se tako lahko uveljavljajo tudi manjša podjetja. Pomembno je, da bo pripravništvo tako za delodajalca kot tudi za pripravnika uspešno, narediti dober načrt pripravništva. Pripravniki morajo začeti pripravništvo z bolj preprostim delom in napredovati do kompleksnejših operacij. Morajo biti zaposleni ves čas pripravništva in opravljati relevantno delo, saj cilj pripravništva ni imeti dodatnega para rok, temveč podati čim več praktičnega znanja in mehkih veščin, ter izuriti pripravnike, da lahko postanejo samostojni delavci, ki podjetju prispevajo visoko dodano vrednost. V večini primerov se celoten postopek za delodajalce močno olajša, ko zaposlijo oziroma še bolje, določijo osebo, zadolženo za pripravnike. Izkaže se, da to delo najbolje opravljajo mlajši delavci s krajšo delovno dobo. Cilj je tudi ustvariti edinstveno izkušnjo za pripravnike, saj jih na ta način lažje zadržijo po opravljenem pripravništvu in tudi redno zaposlijo. Pa vendar ne sme biti to edini cilj. Podjetja lahko izvajajo pripravništva tudi, če nimajo namena zaposliti novih delavcev, morajo pa pripravnikom dati vedeti, da je tudi delo pri njih priporočilo, poleg tega pa jih bodo obdržali v arhivu in tako znatno povišali njihove možnosti za zaposlitev v prihodnje, ko bodo potrebovali novo delovno silo.10

Vemo, da je dolžnost vseh posameznikov samih, da si prizadevajo in aktivno iščejo zase primerna pripravništva oziroma študentska dela. Ker pa jih je večina med letom zaposlenih s študijem, se jih ogromno začne aktivno ukvarjati s tem šele poleti, zato bi nekaj pozornosti namenili tudi poletnim pripravništvom. Večina študentov in dijakov med poletjem išče študentska dela, ki si jih želijo opravljati, bodisi le nekaj tednov oziroma mesecev, ali pa si želijo bolj dolgoročno sodelovanje. To študentsko delo bi lahko podjetja pretvorila v pripravništva. Na ta način bi podjetja v času poletnih dopustov dobila novo delovno silo, ki bi pomagala pri nadomeščanju odsotnih. Bistvo tega pripravništva je, da študenti dobijo vpogled v vsakodnevne operacije podjetij, se naučijo novih, relevantnih veščin in hkrati odkrivajo, katera področja jih zanimajo. Podjetja se na ta način zavežejo, da bodo pripravnike učili različnih veščin in jih pripravljali na redno zaposlitev. Takšna pripravništva imajo pred študentskimi deli prednost v tem, da je program ustvarjen tako, da študent spozna več oddelkov v podjetju in se nauči čim več različnih veščin, ima točno določeno trajanje ter obliko. Slabost poletnega pripravništva pa so stroški, ki so povezani z usposabljanjem kadrov, saj pripravniki v podjetju opravljajo delo le krajši čas in tako, ne nujno povrnejo stroškov, ki jih podjetje ustvari z mentorstvom pripravnikov. Težava se lahko odpravi z daljšim trajanjem pripravništva, državnim sofinanciranjem ali pa s kasnejšo zaposlitvijo pripravnikov oziroma študentskim delom. Kljub temu pa menimo, da je vredno nekaj sredstev nameniti temu delu poslovanja, saj lahko pridobijo odlične, nove in motivirane kadre. Takšna oblika pripravništev je pri nas premalo razvita, čeprav vsebuje velik potencial za razvoj zaposljivih kadrov in tudi pridobivanje referenc za prihodnje izobraževanje. Razlog bi lahko našli predvsem v tem, da podjetja na splošno premalo časa namenijo oblikovanju kakovostnih programov pripravništva in zaposlovanja ljudi odgovornih za ta del poslovanja.

  

Literatura in viri

1 Auter, Z. in Busteed, B. (27. november 2017) Why Colleges Should Make Internships a Requirement. Dostopno na: shorturl.at/gmAWY

 2 D’Abate, C. (17. maj, 2010) Developmental Interactions for Business Students: Do They Make a Difference? Dostopno na: shorturl.at/efkpt

 3 Eurostat. Dostopno na: shorturl.at/nOW58

 4 Eurostat. Dostopno na: shorturl.at/bsT56

 5 M. Mazzucato, (2013), The Entrepreneurial State: Debunking Public vs. Private Sector Myths, London: Demos

 6 OECD (2018), Education at a Glance 2018: OECD Indicators, OECD Publishing, Paris. Dostopno na: shorturl.at/amnS2

 7 Routon, P. W. in Walker J. K. (21. junij, 2018). College Internships, Tenure Gaps, and Student Outcomes: A Multiple-Treatment Matching Approach. Dostopno na: shorturl.at/oFGV4

 8 The College of St. Scholastica (9. april, 2018) The importance of internships: How students & Employers both reap the benefits. Dostopno na: shorturl.at/uBF36

 9 Van der Velden, R. in Humburg, M. (Januar 2014) A Note on Skill Formation in Higher Education. Dostopno na: shorturl.at/aqLM1

 10 Vien, C. L. (1. december, 2018) Powerful internship programs for smaller firms. Dostopno na: shorturl.at/pCH79

 11 Vlada RS, 13. redna seja. Dostopno na: shorturl.at/kAFL8

 12 Weinert, F.E. (2001), »Concept of competence: a conceptual clarification«, in D.S. Rychen and L.H. Salganik

(eds.), Defining and Selecting Key Competencies, Hogrefe and Huber, Göttinge, pp. 45–66.

 13 Zakon o delovnih razmerjih /ZDR-1/ (2013). Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS. Dostopno na: shorturl.at/jHR37