V zadnjih letih vedno več slišimo o trajnosti ter ESG. ESG merila temeljijo na okoljski trajnosti poslovanja, družbeni ter korporativni odgovornosti, s katerimi lahko ocenimo negativne učinke, ki jih povzroča podjetje1. Trenutno je velik poudarek predvsem na prvemu merilu, ki se nanaša na okolje in njegovo ohranjanje.

Kljub temu sta ostali merili prav tako pomembni, predvsem družbeni vidik pa je velikokrat zanemarjen. Z novimi regulativami, nemalo jih prihaja že s tem letom, pa bo treba poročati tudi o družbenem merilu.

Dobrobit zaposlenih

Dobrobit zaposlenih bi moralo biti eno izmed glavnih vodil podjetja pri poslovanju. Večje zadovoljstvo in boljše počutje zaposlenih namreč pomembno vplivata na večjo produktivnost in manjši absentizem. Kot primer; strokovnjaki predvidevajo, da strošek absentizma podjetje na leto stane US$2000 (pribl. 1858 EUR) za vsakega zaposlenega.4 Zaposleni, ki so zdravi in imajo dobre delovne pogoje, torej delajo boljše. Študija ameriških znanstvenikov je pokazala, da delavci, ki delajo v visoko funkcijskih zelenih zgradbah na kognitivnih testih dosegajo 26,4 % višje rezultate in imajo 30 % manj zdravstvenih težav, kamor uvrščamo glavobole, prehlade in slab spanec.4

Verjamemo, da je celostni pristop, ki vključuje različne dimenzije človekovega počutja, ključen za ustvarjanje večje angažiranosti zaposlenih. Zavedati se moramo, da ne gre za izoliran velnes program, ampak nekaj, kar mora biti del vsakodnevne prakse podjetja.

Dobrobit je v grobem zgrajena iz štirih komponent, in sicer fizične, čustvene, finančne in socialne. Vsaka dimenzija je unikatna in hkrati prepletena z drugimi. Vse se začnejo pri posamezniku, preko njega pa segajo tudi v organizacijo, družino in širšo skupnost.2 Najprej je treba poskrbeti za fizično dobrobit, saj predstavlja osnovo za vse ostale komponente. Okolje mora biti delu prilagojeno po osvetljenosti, temperaturi, prezračevanju in ostalih dimenzijah, ki izboljšujejo in ohranjajo zdravje zaposlenih, prav tako je treba sprejeti ukrepe, ki preprečujejo poslabševanje zdravstvenega stanja. Poleg tega je pomembno tudi omogočiti okrevanje po bolezni in poškodbi in prilagojeno vrnitev na delo po bolniški odsotnosti.

Natrpani prostori in ostra razsvetljava povzročajo negativna čustva, odlašanje z delom in izogibanje.

Druga pomembna komponenta je čustvena. Pri njej je pomembno obvladovanje stresa, ohranjanje čustvenega ravnovesja in podpora pri spopadanju z življenjskimi krizami. Pri finančni komponenti je pomembno, da je zaposlenim omogočena finančna varnost in lahko dosegajo svoje finančne cilje. Njihovo delo jim mora omogočati prihranke za potrebe šolanja in upokojitve in obvladovanje finančnih pretresov. Zadnja komponenta pa je socialna. Zajema komunikacijo in povezovanje z drugimi, vključujoč odnos in oblikovanje dobrih odnosov na delovnem mestu.