Družba

Kakšen svet dela ustvarjamo za prihodnje generacije

Čas branja 4 min

Strokovnjaki delovnega prava že dolgo opozarjajo, da legalizacija nestandardnih oblik dela zahteva redefinicijo pojma delavca (worker), ki mora biti širši od pojma zaposlenega delavca, tj. delavca, ki delo opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi (employee) in posledično širitev delovnopravnega varstva na vse oblike odvisnega dela, ki takšno varstvo potrebujejo, vključno tudi na nestandardne oblike dela zunaj rednega delovnega razmerja. Zagotavljanje dostojnih delovnih pogojev za vse odvisne delavce je eden od sodobnih izzivov trga dela, o katerem bo tekla razprava tudi na 16. slovenskem kongresu delovnega prava in socialne varnosti 8. in 9. junija v Portorožu.

Po podatkih Statističnega urada v Sloveniji še vedno velika večina delovnoaktivnih prebivalcev delo opravlja v rednem delovnem razmerju, vendar pa nestandardne oblike dela naraščajo, delež agencijskih delavcev je na primer v zadnjem desetletju skoraj za 5-krat večji in znaša 1,25 % delovno aktivnih, rast zaposlenosti v letih 2014 2015 pa je odraz predvsem rasti agencijskega dela (70 %–80 % celotne rasti zaposlenih odpade na račun rasti agencijskega dela). Čeprav je delež agencijskih delavcev glede na vse delovno aktivne prebivalce sorazmerno nizek, pa je pomemben trend naraščanja. Razvoj zakonske regulacije te nestandardne oblike dela bi bil lahko model tudi za druge nestandardne oblike dela. Delovnopravni položaj agencijskega delavca in razdelitev obveznosti med agencijo in podjetjem uporabnikom določa splošno načelo enake obravnave, v skladu s katerim morajo biti delovni pogoji in pogoji zaposlitve v času napotitve delavcev v podjetju uporabniku vsaj takšni, kot bi bili pogoji, ki bi veljali, če bi jih to podjetje zaposlilo neposredno na istem delovnem mestu. Načelo enake obravnave delavcev določa pravo EU, razen za agencijske delavce (Direktiva 2008/104/ES), tudi za delavce v zaposlitvah s krajšim delovnim časom (Direktiva Sveta 97/81/ES) in za določen čas (Direktiva Sveta 1999/70/ES), slovenska delovna zakonodaja pa to splošno načelo dosledno implementira. Takšno zakonodajno prakso bi kazalo nadaljevati tudi v drugih primerih, ko bi se evropski ali nacionalni zakonodajalec odločil legalizirati kakšno novo nestandardno obliko dela.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije