Sreča zaposlenih pri delu ima pomembne posledice za organizacijo5. Raziskave kažejo, da sreča na delovnem mestu pripomore k predvidevanju časa, ki ga bo zaposleni porabil za izpolnitev delovne naloge in na njegovo odločitev glede tega, ali bo na določenem delovnem mestu ostal. Sreča vpliva na njegovo motivacijo, angažiranost, zadovoljstvo, samozavest in spoštovanje do sebe in drugih. V primerjavi z manj srečnimi sodelavci so srečni zaposleni: 45 % bolj produktivni, 108 % bolj angažirani, 50 % bolj motivirani, imajo 180 % več energije, so 82 % bolj zadovoljni pri delu, 25 % bolj učinkoviti in uspešni, imajo 25 % boljšo samozavest in krajši čas bolniške odsotnosti od povprečja14.

Prestop iz industrijskega gospodarstva v gospodarstvo, ki temelji na znanju, s seboj prinaša zahtevo po spremembi načina vodenja in ravnanja s človeškimi viri18. Vse bolj narašča pomen neoprijemljivega znanja, ki je vezano na neposredne izkušnje in miselne procese posameznikov in predstavlja pomembno razlikovalno vrednost organizacije, ki je konkurenti ne morejo posnemati11 . Iz generacije v generacijo se spreminjajo vrednote in s tem pričakovanja zaposlenih na delovnem mestu, ki kličejo po drugačnih stilih vodenja. Pretekle hierarhi­čne oblike organizacije in konvencionalne oblike vodenja, ki temeljijo na nadzoru, navodilih in nadvladi4, danes ne delujejo več, saj ne ustrezajo potrebam zaposlenih in organizacij3,12. V sodobni znanosti se zaradi naraščanja vrednosti, ki jo imajo človeški viri za organizacije in njihovo uspešnost, vse bolj raziskuje tudi pomen dobrega počutja in sreče zaposlenih.