HRM

Kakšne so generacijske razlike med pričakovanji na delovnem mestu – in kakšna je vloga sreče?

Čas branja 11 min

Sreča zaposlenih pri delu ima pomembne posledice za organizacijo5. Raziskave kažejo, da sreča na delovnem mestu pripomore k predvidevanju časa, ki ga bo zaposleni porabil za izpolnitev delovne naloge in na njegovo odločitev glede tega, ali bo na določenem delovnem mestu ostal. Sreča vpliva na njegovo motivacijo, angažiranost, zadovoljstvo, samozavest in spoštovanje do sebe in drugih. V primerjavi z manj srečnimi sodelavci so srečni zaposleni: 45 % bolj produktivni, 108 % bolj angažirani, 50 % bolj motivirani, imajo 180 % več energije, so 82 % bolj zadovoljni pri delu, 25 % bolj učinkoviti in uspešni, imajo 25 % boljšo samozavest in krajši čas bolniške odsotnosti od povprečja14.

Prestop iz industrijskega gospodarstva v gospodarstvo, ki temelji na znanju, s seboj prinaša zahtevo po spremembi načina vodenja in ravnanja s človeškimi viri18. Vse bolj narašča pomen neoprijemljivega znanja, ki je vezano na neposredne izkušnje in miselne procese posameznikov in predstavlja pomembno razlikovalno vrednost organizacije, ki je konkurenti ne morejo posnemati11 . Iz generacije v generacijo se spreminjajo vrednote in s tem pričakovanja zaposlenih na delovnem mestu, ki kličejo po drugačnih stilih vodenja. Pretekle hierarhi­čne oblike organizacije in konvencionalne oblike vodenja, ki temeljijo na nadzoru, navodilih in nadvladi4, danes ne delujejo več, saj ne ustrezajo potrebam zaposlenih in organizacij3,12. V sodobni znanosti se zaradi naraščanja vrednosti, ki jo imajo človeški viri za organizacije in njihovo uspešnost, vse bolj raziskuje tudi pomen dobrega počutja in sreče zaposlenih.

Proučevanje sreče v organizacijah se je pojavilo kot odgovor na pretekli trend negativno usmerjenih raziskav, ki so proučevale stroške izčrpanih, nezadovoljnih in nesrečnih zaposlenih. Novejše raziskave se zato osredotočajo na koristi in proučujejo možnosti razvijanja in vzdrževanja tistih lastnosti, ki pripomorejo k fizičnemu in psihološkemu dobremu počutju zaposlenih23. Razlogi za vedno večjo skrb za srečo zaposlenih v organizacijah so družbeno-ekonomski dejavniki, ki so visoka stopnja brezposelnosti in naraščajoči stroški zdravstvenega varstva, fizični in čustveni dejavniki, ki vplivajo na visoko organizacijsko učinkovitost, kot je na primer stres ter novi dokazi, da dobro fizično in duševno stanje zaposlenih pozitivno prispeva k finančnim izidom23. Raziskave kažejo, da sreča zaposlenih pripomore k manjši odsotnosti z dela in fluktuaciji zaposlenih ter večji uspešnosti organizacije. Menijo, da bi se vsi deležniki organizacije morali truditi za spodbujanje sreče zaposlenih, vendar ne le zaradi pozitivnih učinkov, ki jih prinaša organizaciji, temveč zaradi sreče same21.

Sreča na delovnem mestu

Pomembno je, da organizacije skrbijo za srečo svojih zaposlenih, saj sta delo in življenje vedno bolj povezana med seboj in imata vzajemni vpliv drug na drugega10. Sreča je bistvena za psihično in fizično zdravje zaposlenih in ohranjanje ravnovesja med življenjem in delom2. V znanstveni literaturi je sreča na delovnem mestu definirana kot miselnost, ki posameznikom in organizacijam omogoča maksimiranje učinkovitosti in uresničevanje njihovega potenciala. Deluje pri vzponih in padcih tako pri samostojnem delu kot pri delu v timih. Izzive je mogoče premagati z zavedno učinkovito uporabo lastnih virov, to pa gradi srečo posameznika in srečo drugih, na katere ta vpliva s svojim početjem ter jih navdaja z energijo. Prav tako ima posameznik večjo možnost za dosego želenega rezultata, če se neki stvari približa s pozitivnim pristopom, kot če izbere negativni pristop14.

Vloga pozitivnih čustev

Čustva so stanja, ki utelešajo občutke, kar pomeni, da vplivajo na celotno telo in sprožijo neko akcijo – spremembo izkušnje, misli, situacije7. V preteklosti je znanost večji poudarek namenila raziskovanju negativnih čustev, ki jih lahko razumemo kot evolucijske prilagoditve na grožnje, s katerimi so se soočali naši predniki – v trenutku zožijo naš miselno-akcijski odziv na situacijo in sprožijo ustrezen odziv, ki je bil ključen za preživetje naših prednikov v življenjsko ogrožajočih situacijah. Negativna čustva so koristna, saj nas opozarjajo na nevarnost, vendar pa nas lahko v primeru, da se pojavljajo preveč pogosto, ovirajo v vsakodnevnem življenju6. Negativna pristranskost ali učinek negativnosti (angl. Negativity Bias) pravi, da imajo negativne situacije večji učinek na naše psihološko stanje in procese kot nevtralne ali pozitivne situacije, tudi če primerjamo pozitivni in negativni dogodek enake intenzitete. Nekaj zelo pozitivnega ima tako manjši vpliv na naše vedenje in mišljenje kot nekaj, kar je za nas enako čustveno, vendar negativno15. S pozitivnimi čustvi lahko omilimo učinek negativnosti, saj zmanjšujejo čas okrevanja po negativni situaciji in razveljavijo dolgotrajne učinke negativnih čustev (angl. Undoing Effect), zato je pomem­bno, da jih doživljamo čimbolj pogosto. Povečujejo tudi fleksibilno in kreativno mišljenje, kar spodbuja stalen osebni razvoj in rast ter pomaga pri iskanju smisla. Ljudje, ki pogosto doživljajo pozitivna čustva, so tudi bolj sočutni in naklonjeni pomoči drugim6.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije