Pred nekaj meseci, oktobra 2018, je Svetovna banka objavila več novih kazalcev splošnega nacionalnega zdravja in blaginje, zbranih v okviru tako imenovanega krovnega indeksa človeškega kapitala. Objavljena raziskava je del Projekta človeškega kapitala, poimenovanega tudi Projekt za svet, ki je globalna pobuda Svetovne banke, njen namen pa je poudariti nujnost in kritičen pomen vlaganja v ljudi za pripravo držav na gospodarstvo prihodnosti.

Indeks človeškega kapitala (Human Capital Index – HCI) je za vsako državo sestavljen iz treh ključnih spremenljivk: preživetja, izobraževanja in zdravja. Na podlagi teh treh meril nato podaja oceno vrednosti človeškega kapitala države za naslednjo generacijo, to je sposobnost za produktivnost, inovativnost in prilagodljivost v prihodnjih letih.

Vsaka država lahko doseže indeksno vrednost med nič in ena na podlagi vsote posameznih spremenljivk. Zanimivo je, da so raziskovalci Svetovne banke ugotovili neposredno povezavo med HCI in bruto družbenim proizvodom (BDP). Tako je za državo, ki doseže vrednost 0,5 na HCI, verjetno, da bo podvojila BDP na delavca, če bo izpolnila merilo zdravja in izobraževanja. V primerjavi z BDP, ki ga je mogoče obravnavati kot merilo izida človeškega kapitala, je namen HCI oceniti potencial in napovedati prihodnje rezultate.

Čeprav je to ambiciozen in daljnosežen projekt, ki bi lahko našim vladam pomagal sčasoma ustvariti boljši svet za otroke prihodnosti, sem ugotovil, da je ta raziskava Svetovne banke zelo zanimiva za posledice, ki jih ima za prihodnost ravnanja s človeškimi viri kot podskupine širše kategorije skrbnikov človeškega kapitala. Poudarila je vsaj tri glavne vidike trenutnih razmer na področju dela in delovnih mest:

  1. posel in industrija se čedalje hitreje spreminjata;
  2. naložbe v izboljšanje človeškega kapitala so ključ do svetovnega uspeha;
  3. naše »zaostale« izhodne merilne okvire je treba olepšati z dodatkom »vodilnih« metrik ali parametrov, ki lahko napovejo dogodke, glede katerih lahko ukrepamo.

Dejstvo je, da se še vedno aktivno učimo, kako izrabiti intelektualni kapital, kaj pomeni virtualizirati delovno mesto in kako igrati vlogo organskih menedžerjev. Prizadevamo si upravljati novi kontekst.

Vsak od teh aksiomov skriva del uganke za izziv postavljanja človeških virov kot ključnega strateškega gonila za podjetja v novem gospodarstvu. Vsakega od naštetih treh glavnih vidikov si bomo skrbno ogledali.

Znanje na delovnem mestu

Tehnologija spreminja poslovanje. V tej izjavi ni ničesar prelomnega – tako je bilo že od začetka prve industrijske revolucije, zdaj pa smo na robu četrte. Vendar pa ritem tehnološkega razvoja nikoli ni bil tako zahteven, kot je danes (če se s to izjavo ne strinjate, si prosim preberite Kurzweilovo delo Singularnost je blizu).

Na hitre in drzne spremembe v industriji podjetja in njihovi organizacijski sistemi odgovarjajo z usvajanjem načinov prilagajanja. V tem procesu sprememb delujejo podobni mehanizmi naravne selekcije kot v vsakem drugem evolucijskem procesu – organizmi (v tem primeru podjetja), ki se ne prilagodijo, izumrejo. Eden od načinov za preživetje je, da uporabimo metode novejših, uspešnejših vrst v novem podanem kontekstu. Ta nova vrsta so tehnološka zagonska podjetja. Tisto, česar je ta nova vrsta podjetij tako zelo sposobna in kar jo ohranja živo ter pomembno, so inovacije.