HRM

Kdo izbira? Delodajalec delavca ali delavec delodajalca?

Čas branja 8 min

Obrat na trgu delovne sile nas je v zadnjem letu opozoril, da iskalec zaposlitve ni nujno šibkejši del tega trga. Vprašanje, kateri od številnih iskalcev je najboljši, se pogosto spreminja v vprašanje, kako sploh pritegniti kogarkoli, ki bi ustrezal našim funkcionalnim zahtevam. Delodajalcem se danes pogosto zdi, kot da so v trgovini s praznimi policami. Kaj storiti v takem položaju? Kako nam lahko tehnike znamčenja, pozicioniranja in izrabe novih orodij pomagajo, kadar na trgu ni dovolj delovne sile?

Preden pridemo do obrata na trgu delovne sile, ki je iz lovcev na »presenečenje« vseh naredil plen in iz plena lovce, poglejmo najprej nekaj predpostavk nakupovanja. Predvsem se bom osredotočil na nekaj najpogostejših nesporazumov.

Kaj v resnici kupujemo?

Kadar gre za naše osebne nakupe, se večina med nami zaveda, da ob nakupu avtomobila ne kupimo le funkcionalne obljube, da nas bo avto prepeljal s točke A do točke B, ampak še marsikaj drugega, vendar na to v trenutkih, ko želimo odločitev racionalizirati, pozabimo. Pri osebnih nakupih se namreč odločamo intuitivno. In v intuiciji se običajno ne motimo, oziroma občasne male zmote ne vplivajo pomembneje na naše življenje. Pri avtu imamo občutek, da smo se zmotili, kadar so na primer stroški vzdrževanja višji, kot smo pričakovali, ali pa kadar nas avto prepogosto pusti na cedilu. Vendar take napake hitro prebolimo.

Pa vendar se nam je že vsem zgodilo, da je z avtom ali katerimkoli drugim nakupom funkcionalno vse v redu, pa ga vseeno ne vzljubimo. Značilno se tudi pogosto želimo znebiti v celoti funkcionalnih proizvodov. Če bi jih imeli zgolj zaradi funkcionalnih koristi, jih ne bi.

Pri avtu imamo občutek, da smo se zmotili, kadar so na primer stroški vzdrževanja višji, kot smo pričakovali, ali pa kadar nas avto prepogosto pusti na cedilu.

Funkcionalne obljube kateregakoli proizvoda so namreč le eden od devetih sklopov obljub oziroma koristi, ki sestavljajo celoto znamke tega produkta. Če nepoznavanje vseh elementov znamke, kot omenjeno, ni katastrofalno v primeru osebnega nakupovanja, pa je tako ravnanje neodgovorno, kadar nakupujemo za nekoga drugega oziroma, kadar nakupujemo za družbo, v kateri delamo. Kadar kupujemo za drugega, namreč nenadoma tista intuicija, ki nam osebno dobro služi, ni več naša, ampak od nekoga drugega ali pa od podjetje, v katerem smo zaposleni. Ker nismo lastniki intuicije družbe, za katero delamo, bi morali razumeti (racionalizirati) vse elemente znamke, ki jo kupujemo, če želimo doseči zadovoljstvo drugega (osebe, firme), za katero opravljamo nakup.

Kadrovanje je nakup

Verjetno je kadrovskim strokovnjakom nepotrebno pojasnjevati, da je kadrovanje primerljivo s katerimkoli drugim nakupovanjem. Človeški kapital je eden od šestih kapitalov vsake organizacije.

V določenih tipih industrij je človeški kapital celo neprimerno pomembnejši oziroma bolj odločilen za uspeh kot finančni, družbeni, proizvedeni, intelektualni ali naravni (preostalih pet kapitalov, kot jih opredeljuje koncept celovitega poročanja). Človeški kapital kupujemo, vzdržujemo, vanj investiramo in upravljamo tveganja podobno kot katerikoli drug kapital.

Človek je na trgu znamka

Človek na trgu dela je znamka podobno kot Mercedes na avtomobilskem trgu. To pomeni, da tudi zanj velja, da se človekova obljuba ne skriva zgolj v funkcionalnih kvalitetah, temveč tudi v nefunkcionalnih.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije