KDO IZBIRA? DELODAJALEC DELAVCA ALI DELAVEC DELODAJALCA?
Obrat na trgu delovne sile nas je v zadnjem letu opozoril, da iskalec zaposlitve ni nujno šibkejši del tega trga. Vprašanje, kateri od številnih iskalcev je najboljši, se pogosto spreminja v vprašanje, kako sploh pritegniti kogarkoli, ki bi ustrezal našim funkcionalnim zahtevam. Delodajalcem se danes pogosto zdi, kot da so v trgovini s praznimi policami. Kaj storiti v takem položaju? Kako nam lahko tehnike znamčenja, pozicioniranja in izrabe novih orodij pomagajo, kadar na trgu ni dovolj delovne sile?
Vir: Unsplash
A preden pridemo do obrata na trgu delovne sile, ki je iz lovcev na »presenečenje« vseh naredil plen in iz plena lovce, poglejmo najprej nekaj predpostavk nakupovanja. Predvsem se bom osredotočil na nekaj najpogostejših nesporazumov.
Kaj v resnici kupujemo?
Kadar gre za naše osebne nakupe, se večina med nami zaveda, da ob nakupu avtomobila ne kupimo le funkcionalne obljube, da nas bo avto prepeljal s točke A do točke B, ampak še marsikaj drugega, vendar na to v trenutkih, ko želimo odločitev racionalizirati, pozabimo. Pri osebnih nakupih se namreč odločamo intuitivno. In v intuiciji se običajno ne motimo, oziroma občasne male zmote ne vplivajo pomembneje na naše življenje. Pri avtu imamo občutek, da smo se zmotili, kadar so na primer stroški vzdrževanja višji, kot smo pričakovali, ali pa kadar nas avto prepogosto pusti na cedilu. Vendar take napake hitro prebolimo.
Pa vendar se nam je že vsem zgodilo, da je z avtom ali katerimkoli drugim nakupom funkcionalno vse v redu, pa ga vseeno ne vzljubimo. Značilno se tudi pogosto želimo znebiti v celoti funkcionalnih proizvodov. Če bi jih imeli zgolj zaradi funkcionalnih koristi, jih ne bi.