Kdo ve bolje? Jaz ali algoritem?
Čas branja 2 minO trendih in napovedih za gospodarstvo in trg dela v Sloveniji je bilo v zadnjih dveh mesecih veliko zapisanega in rečenega, večinoma z optimističnimi napovedmi. Prav tako so bili izpostavljeni izzivi, ki nas pri tem čakajo – od zaposlovanja ranljivih skupin do bega možganov, od vzgoje mladih talentov (preden zbežijo oziroma da ne zbežijo) do capljanja za razvojnim stanjem, ki ga prinašata digitalizacija in tehnologija v mednarodnem prostoru. V ospredje prihaja tudi blagovna znamka delodajalca, bojišče za talente pa je vedno večje. Eno je povezano z drugim. Po eni strani morajo biti podjetja za najboljše kadre privlačna, torej morajo v večini primerov imeti dober ugled vsaj v ciljni javnosti oziroma industriji, v kateri delujejo, če ne širše. Po drugi strani se morajo podjetja s svojimi zaposlenimi in kandidati še bolje spoznavati, da jim pridejo naproti in da hkrati povišajo zavzetost in produktivnost. A prav tu pri vseh napovedih zazeva še ena luknja oziroma še en izziv.
Ko se je naš uredniški odbor zedinil, da bo nosilna tema prve letošnje številke uporabnost podatkov, se je zedinil tudi v tem, da slovenskih primerov ne bo lahko najti. Prediktivna analitika, algoritmi in umetna inteligenca so teme, ki v kadrovsko stroko prodirajo zelo počasi. Pravzaprav v večini podjetij še vedno trkajo na vrata v prazno. In čeprav svetovna poročila Deloitta in drugih družb, ki spremljajo svetovne trende, izpostavljajo pomembnost uporabe podatkov in prediktivne analitike, smo se v slovenskem prostoru temu v debatah, člankih in drugih oblikah razprave o trendih spretno izognili. Kot da za nas to še ni relevantno. Pa je res tako?
Svetovni giganti, po katerih se radi zgledujemo in obiskujemo s poslovnimi delegacijami njihove sedeže v Ameriki itd., so zgradili poslovni model s poznavanjem uporabnikovih podatkov. Zakaj se še nismo naučili, kako na ta način uporabiti podatke za to, o čemer poslušamo na vseh HR-srečanjih – zavzetost in produktivnost?
Če gremo še korak dlje: David Learmond, osrednji govorec prihajajočega kadrovskega kongresa, nam v tej številki predstavlja Jane, prvi 'chat bot' umetne inteligence na svetu. »Jane hitreje kot kadarkoli prej zagotovi zaposlenim pravočasne odgovore na njihova HR-vprašanja in komunicira z ljudmi preko mobilnih naprav. Z vsakim odgovorom na poizvedbo se nauči malo več, postaja hitrejša in bolj izpopolnjena. Ko Jane nima odgovora, poizvedbo prepusti človeku – strokovnjaku, in izboljša svoje algoritme za zagotavljanje boljše storitve prihodnjič. Sčasoma ima prva vrsta HR-timov manj poizvedb, potrebnih odgovorov. Jane zagotavlja tudi analizo poizvedb, ki jih prejme, in lahko z uporabo analitike v realnem času opozori management na problematične vroče točke,« piše Learmond. Zveni futuristično in filmsko. A ni. Jane je namreč že na voljo. In ni sama. Družbo jih delajo tudi Watson, Matilda in drugi. Kdaj bodo delali družbo tudi nam?
Saša Mrak
odgovorna urednica
