Medtem ko dobro vemo, da ima prediktivna analitika s svojimi statističnimi algoritmi za sprejemanje odločitev omejitve, se premalo zavedamo, da jih ima tudi človeška presoja. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je izbrani kandidat, ki se vam je zdel idealen za vašo organizacijo in delovno mesto, izkazal za neprimernega? Kaj je bolje – osebna presoja ali odločitev na podlagi rezultata statističnega algoritma, je polemika, ki spremlja kadrovski svet zadnjih nekaj let, a je postala z digitalizacijo in eksponentnim razvojem uporabne tehnologije v HR-sektorju, toliko bolj aktualna.

Ko nismo popolnoma prepričani, da vemo, po kateri poti bomo hitro in zanesljivo prišli do cilja, vključimo Google maps oziroma navigacijo. A pogosto se nam zdi čudno, zakaj nas vodi po določeni poti, ko pa veste, da obstaja še lokalna pot, seveda krajša, oziroma so vam povedali, da se lahko po lokalni cesti izognete gneči? In ko zavijete svojo pot, obtičite bodisi v gneči ali pred zaporo. Poznano? Znanstveniki bi to poimenovali averzija algoritma, mi bi pojav opisali kot »stroji ne morejo vedeti bolje od mene«.

Azijske napovedi kažejo, da bo do leta 2020 odločanje s pomočjo algoritmov vplivalo na več kot milijardo zaposlenih po vsem svetu. Vsebinski algoritmi so tako zelo napredovali, da sedaj vključujejo tudi vedenjske terapije oziroma intervencije s področja psihologije, nevroznanosti in kognitivne znanosti. Človeška bitja smo emocionalna, iracionalna. Algoritmi lahko pozitivno spreminjajo naše vedenje s pomočjo velike banke spomina, ki vsebuje preverjene izkušnje in znanje iz dejanskega okolja oziroma družbe. Delavcem naj bi tako pomagali, da se spomnijo česarkoli ali da prejmejo uporabne informacije (znanje) točno takrat, ko jih potrebujejo, da opravijo nalogo na veliko bolj objektiven način, seveda. S tem naj bi se jim tudi poenostavilo in polepšalo življenje. Se vam sliši malo srhljivo? Strokovnjaki in znanstveniki verjamemo, da uporaba algoritmov v tovrstne namene lahko prinese številne spremembe v industriji.

Še vedno raje odločamo na podlagi občutka in lastne presoje

Več v kategoriji HRM

Družba

Ida Vraničar

Izmensko delo: psihološke in fizične posledice

Intervju

Uredništvo HR&M

Uroš Petrović: »V vsakem človeku je iskrica – treba jo je le zanetiti«

HRM

Tatjana Kolenc

Poletje – čas za odklop, a tudi krepitev povezanosti

Intervju

Sabina Lokar

Intervju z Vesno M. Kovač: »HR mora imeti pogum, da odpre prava vrata«

Več člankov iz te kategorije