Zaradi trenutne situacije je bilo veliko zaposlenih primoranih svoje tradicionalne oblike dela zamenjati za delo od doma. Delo od doma je posledično čez noč postalo množičen pojav, organizacije in zaposleni pa so se morali zelo hitro prilagoditi novi (delovni) realnosti. Strah pred koronavirusom nas je torej prisilil, da se soočimo s strahovi, ki smo jih, tako zaposleni kot tudi organizacije, gojili do dela od doma. Kaj smo se v tednih »prisilnega« dela od doma naučili?

Tovrstna ureditev prinaša številne izzive, a hkrati ponuja tudi širok nabor priložnosti. V želji, da omejimo izzive in povečamo izkoriščanje priložnosti, se je dela od doma treba lotiti pogumno, sistematično in previdno. Pri tem je treba upoštevati, da trend povečevanja dela od doma tudi po koronavirusu ne more temeljiti na množičnih, temveč na specifičnih rešitvah, ki bodo prilagojene tako zaposlenim kot tudi organizacijam.

Kaj že vemo o delu od doma

Delo od doma dejansko ni nov pojav – v zadnjih 15. letih se je, vsaj v razvitih delih sveta, pojavnost fleksibilnih, prožnih in oddaljenih oblike dela močno povečala. Ta pojav sovpada s porastom kompleksnejših, nerutinskih in zahtevnejših nalog. Delo od doma lahko hkrati predstavlja tudi stroškovno učinkovito rešitev pri opravljanju rutinskih nalog s pomočjo računalniških vmesnikov. Posledično ne preseneča dejstvo, da je že pred »korono« 40 % zaposlenih v ZDA imelo možnost za občasno opravljanje dela od doma.⁵ V EU je ta odstotek sicer manjši, a je v porastu.

Obstoječa praksa in raziskave so nam že precej dobro osvetlile pozitivne in negativne vidike dela od doma, pa tudi dejavnike, ki vplivajo na uspešnost tovrstnega dela.^2,3,4 Tako je prožno delo bolj fleksibilno, omogoča samostojnost in samoorganizacijo zaposlenih in v določenih primerih tudi večjo učinkovitost. Po drugi strani pa dosedanje izkušnje kažejo, da delo od doma prinaša določene izzive. Tako se, na primer, pojavi vprašanje, kako graditi dolgoročne povezave in ohranjati pripadnost zaposlenih, ki delajo izključno od doma. Zaposleni, ki svoje delo opravljajo s pomočjo digitalnih medijev in platform, nimajo (veliko) fizičnega stika z organizacijo in s svojimi sodelavci, kar ima lahko določene negativne učinke, tako za organizacijo kot tudi za posameznika. Trenutna situacija nas je hkrati naučila, da nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavlja predpogoj uspešnega dela od doma. Ta izziv bomo po »koroni« preprosto odpravili, zato bomo v nadaljevanju več pozornosti namenili izzivom, ki zahtevajo nekoliko kompleksnejše rešitve.

Raziskava med Slovenci, ki so bili primorani v delo od doma

Zaradi dane situacije je bilo veliko zaposlenih primoranih svoje tradicionalne oblike dela zamenjati za delo od doma. Delo od doma je posledično postal množični pojav, organizacije in zaposleni pa so se morali zelo hitro vpeljati in prilagoditi tovrstnemu delu. Po različnih podatkih, ki jih je sicer na globalni ravni zagotovo zelo težko oziroma nemogoče natančno oceniti, je ob ukrepih družbene izolacije in karantene od doma delo opravljalo več milijard zemljanov.¹

Z namenom, da ugotovimo, s kakšnimi izzivi se soočajo zaposleni pri delu od doma v času koronavirusa, smo v drugi polovici marca izvedli raziskavo.

65 % zaposlenih, ki delajo od doma, ima občutek, da morajo biti nenehno dostopni po el. pošti ali drugih elektronskih medijih.

Več v kategoriji HRM

Družba

Ida Vraničar

Izmensko delo: psihološke in fizične posledice

Intervju

Uredništvo HR&M

Uroš Petrović: »V vsakem človeku je iskrica – treba jo je le zanetiti«

HRM

Tatjana Kolenc

Poletje – čas za odklop, a tudi krepitev povezanosti

Intervju

Sabina Lokar

Intervju z Vesno M. Kovač: »HR mora imeti pogum, da odpre prava vrata«

Več člankov iz te kategorije