KO PROŽNO DELO POSTANE NUJA

Članek je objavljen v tiskani reviji HR&M junij/julij 2020.

DR. DARIJA ALEKSIĆ,  EkonomskA fakultetA Univerze v Ljubljani IN DR. MATEJ ČERNE, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Facebook
Twitter
LinkedIn

Zaradi trenutne situacije je bilo veliko zaposlenih primoranih svoje tradicionalne oblike dela zamenjati za delo od doma. Delo od doma je posledično čez noč postal množičen pojav, organizacije in zaposleni pa so se morali zelo hitro prilagoditi novi (delovni) realnosti. Strah pred koronavirusom nas je torej prisilil, da se soočimo s strahovi, ki smo jih, tako zaposleni kot tudi organizacije, gojili do dela od doma. Kaj smo se v tednih 'prisilnega' dela od doma naučili?

Tovrstna ureditev prinaša številne izzive, a hkrati ponuja tudi širok nabor priložnosti. V želji, da omejimo izzive in povečamo izkoriščanje priložnosti, se je dela od doma treba lotiti pogumno, sistematično in previdno. Pri tem je treba upoštevati, da trend povečevanja dela od doma tudi po koronavirusu ne more temeljiti na množičnih, temveč na specifičnih rešitvah, ki bodo prilagojene tako zaposlenim kot tudi organizacijam.

Kaj že vemo o delu od doma

Delo od doma dejansko ni nov pojav – v zadnjih 15. letih se je, vsaj v razvitih delih sveta, pojavnost fleksibilnih, prožnih in oddaljenih oblike dela močno povečala. Ta pojav sovpada s porastom kompleksnejših, nerutinskih in zahtevnejših nalog. Delo od doma lahko hkrati predstavlja tudi stroškovno učinkovito rešitev pri opravljanju rutinskih nalog s pomočjo računalniških vmesnikov. Posledično ne preseneča dejstvo, da je že pred 'korono' 40 % zaposlenih v ZDA imelo možnost za občasno opravljanje dela od doma.5 V EU je ta odstotek sicer manjši, a je v porastu.

Obstoječa praksa in raziskave so nam že precej dobro osvetlile pozitivne in negativne vidike dela od doma, pa tudi dejavnike, ki vplivajo na uspešnost tovrstnega dela.2,3,4 Tako je prožno delo bolj fleksibilno, omogoča samostojnost in samoorganizacijo zaposlenih in v določenih primerih tudi večjo