Prakse

Ko sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi

Čas branja 8 min

Kakorkoli obračamo, na koncu pridemo do zaključka, da delovno razmerje v končni fazi predstavlja pravno urejeno razmerje med ljudmi oziroma postavlja pravila našega medsebojnega odnosa in odnosa do dela v delovnem procesu. Ker pa se ljudje spreminjamo, se spreminjajo tudi medsebojni odnosi. Tako v praksi nemalokrat pride do situacije, ko (najmanj) ena od strank ne spoštuje več pravil medsebojnega dogovora oziroma pogodbe o zaposlitvi.

V takšnih primerih se vedno postavi vprašanje, kako naprej. Načeloma gledano je v takšnih primerih delavec v boljšem položaju, saj načeloma delovno razmerje lahko prekine, ne da bi bil dolžan navajati in utemeljevati razloge, ki so ga k takšni odločitvi pripeljali. Delavec je odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžan obrazložiti in utemeljiti le izjemoma, v primeru, kadar podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka. Bistveno drugačna pa je situacija, kadar odpoved pogodbe o zaposlitvi podaja delodajalec. Kadar odpoved pogodbe o zaposlitvi podaja delodajalec, je zavezan tako k procesnim kot tudi materialno pravnim zakonskim določbam. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca bo zakonita, če bo upošteval vse določbe postopka in če bo odpoved pogodbe o zaposlitvi podal v mejah v zakonu taksativno naštetih razlogov. Vse navedeno, ne glede na to, ali bo pogodbo o zaposlitvi odpovedoval z odpovednim rokom ali ne.

Kdaj in kako delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi

Tako delodajalec lahko redno, z odpovednim rokom, odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, krivdnega razloga, zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela delavcu invalidu in zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Brez odpovednega roka, torej, kadar nadaljevanje delovnega razmerja ni možno niti do izteka odpovednega roka, pa delodajalec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec poda le v primerih, določenih z zakonom. Če bi jih dali na skupni imenovalec, bi lahko rekli, da gre za tako hude kršitve pogodbe o zaposlitvi, ko ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ne bi imelo smisla.

In ne samo to, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca zakonsko omejeni, in mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena v materialno pravnem smislu, delodajalec mora odpoved pogodbe o zaposlitvi izpeljati tudi po posebnem postopku, urejenem z zakonom, v nekaterih primerih pa tudi s kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca. Tako mora vedno, kadar so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, izpeljati postopek, v katerem mora ugotoviti, ali so razlogi podani ali ne. Bistvo tega postopka je, da delavcu da možnost, da se do očitkov opredeli oziroma da mu da možnost zagovora in da mu omogoči, da se na zagovor lahko ustrezno pripravi.

Ko ne gre vse tako, kot je bilo načrtovano


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije