KO TE GLEDA VELIKI BRAT

Dr. Danijela Brečko in Simona Painkret, Sofos – Inštitut za izobraževalni management

Facebook
LinkedIn

Organizacije v uporabi praks za nadzor ciljajo na večjo produktivnost, večje spoštovanje v vedenju in varnostnih standardih, podatke o upravljanju uspešnosti in zmanjšani tatvini zaposlenih.

Razvoj na IT-področju je prinesel spremembe tako v način kakor tudi dojemanje dela. Ob vseh priložnostih, ki jih tehnologija prinaša (npr. čas, kraj in prostor, kjer opravljamo neko delo), se seveda porajajo tudi potencialne pasti oz. izzivi. K slednjemu lahko na primer sodi izguba socialne povezanosti in prenosa znanja ter informacij (npr. prevlada individualizma), izguba delovne motivacije in zavzetosti (zaradi prevlade interesa skupnosti/kolektiva), kakor tudi način nadzora nad delom. Zato vprašanje ni, ali bo tehnologija uporabljena za monitoring delavcev (ker to že je), ampak sama etičnost izvedbe.

Ko smo povprašali naključne ljudi, kaj menijo o nadzoru na delovnem mestu, smo dobili zelo zanimive odgovore. Trije javni uslužbenci so na primer povedali, da se zavedajo, kako močno so lahko danes nadzorovani, hkrati pa so povedali tudi, da jih ta nadzor ne moti. Celo nasprotno, pravijo, da je to minimalna cena, ki jo vsi plačujemo za večjo osebno varnost. Pridobitve informacijske tehnologije tako s pridom uporabljajo v svojih poklicnih kot tudi zasebnih vlogah. Predstavnik generacije Y je brez pomisleka povedal, da je, kadar je nadzorovan, zagotovo bolj produktiven, pri čemer razume produktivnost kot formulo, kako s čim manj viri delo opraviti čim boljše.

Že »vrabčki