Razvoj na IT-področju je prinesel spremembe tako v način kakor tudi dojemanje dela. Ob vseh priložnostih, ki jih tehnologija prinaša (npr. čas, kraj in prostor, kjer opravljamo neko delo), se seveda porajajo tudi potencialne pasti oz. izzivi. K slednjemu lahko na primer sodi izguba socialne povezanosti in prenosa znanja ter informacij (npr. prevlada individualizma), izguba delovne motivacije in zavzetosti (zaradi prevlade interesa skupnosti/kolektiva), kakor tudi način nadzora nad delom. Zato vprašanje ni, ali bo tehnologija uporabljena za monitoring delavcev (ker to že je), ampak sama etičnost izvedbe.

Ko smo povprašali naključne ljudi, kaj menijo o nadzoru na delovnem mestu, smo dobili zelo zanimive odgovore. Trije javni uslužbenci so na primer povedali, da se zavedajo, kako močno so lahko danes nadzorovani, hkrati pa so povedali tudi, da jih ta nadzor ne moti. Celo nasprotno, pravijo, da je to minimalna cena, ki jo vsi plačujemo za večjo osebno varnost. Pridobitve informacijske tehnologije tako s pridom uporabljajo v svojih poklicnih kot tudi zasebnih vlogah. Predstavnik generacije Y je brez pomisleka povedal, da je, kadar je nadzorovan, zagotovo bolj produktiven, pri čemer razume produktivnost kot formulo, kako s čim manj viri delo opraviti čim boljše.

Se pa pri nadzoru očitno zatakne, ko delo temelji na inovativnosti in ustvarjalnosti. Predstavnica generacije X (umetnica) je mnenja, da se ustvarjalnosti ne da zapovedati, zato je tudi ne moremo nadzorovati. Ideje pridejo, ko pridejo in nič ne pomaga, če jo pri tem kdo nadzoruje, celo obratno, takrat se v njej pojavi odpor, da bi karkoli ustvarjala. Čuti nekakšen pritisk, ki njene potenciale prej potlači kot spodbudi. Povsem drugače pa je, ko se odloči izbrano idejo implementirati v prakso. V fazi izvedbe oziroma implementacije ideje namreč sama nad sabo izvaja nadzor s pomočjo digitalnih orodij, včasih pa svoje načrte zaupa tudi prijateljem z nalogo, da jo tudi oni malce nadzorujejo in jo ustrezno opozorijo na odmike od načrta.

Priljubljen nauk angleških kolegov o inovativnosti pravi: Innovation without implementation is hallucination. Torej bo že držalo, da ima tudi pri končnem produktu ustvarjalnosti nadzor svoje mesto in da nadzor ni nujno slab, kot kajpak tudi ni nujno dober.

Nadzor skozi prizmo dela in zasebnega življenja