Družba

Kodeks etike – moč besed 

Čas branja 6 min

Znani filozof Ludwig Wittgenstein je zapisal: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta«i  Moč besed - izgovorjenih ali napisanih - je nesporna. Kot take imajo močan vpliv na vedenje ljudi. Ljudi lahko navdihnejo, da presežejo dolžnosti, ali pa jih vodijo v nasprotno smer, k neetičnemu ravnanju. Kako na svojo stran pridobiti več tistih prvih ljudi? 

Izvedeli boste: 
Kako pravilna uporaba jezika v kodeksu etike povečuje skladnost z etičnimi načeli? 
Zakaj so besede »morati« in »mi/jaz« bolj učinkovite v kodeksu etike, kot »naj bi« in »oni/organizacija«? 
Kako lahko preprost in jasen jezik v kodeksu etike spodbudi etično vedenje zaposlenih? 

Kodeks etike je najbolj znan in najstarejši dokument za spodbujanje etičnega odločanja. Poklici, kot je medicina, imajo kodeks etike kot del svojega poklica že več kot 2000 let. Kodeks etike ne določa le pravil ravnanja v organizaciji, temveč tudi izraža in formalizira pomembne skupne vrednote organizacije. Vendar je za uspešnost kodeksa etike ključnega pomena, kako ga oblikujemo in zapišemo - zlasti s slovničnega in jezikovnega vidika. 

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Kakšna je uspešnost kodeksa etike? 

Kodeks etike je dokument, ki opredeljuje vrsto načel in pravil, ki organizaciji pomagajo pri upravljanju in vodenju procesa odločanja; prav tako pomaga odločevalcem pri razlikovanju med dobrim in slabim. Najbolj splošno sprejeta opredelitev kodeksa etike je »samostojen in formalen dokument, ki vsebuje niz pravil, ki jih je razvila organizacija in so namenjena organizaciji, da bi usmerjala sedanje in prihodnje vedenje njenih vodij in zaposlenih glede vrste vprašanj v odnosu drug do drugega, organizacije, zunanjih deležnikov in/ali družbe na splošno«.ii  

Kodeks etike ne določa le pravil ravnanja v organizaciji, temveč tudi izraža in formalizira pomembne skupne vrednote organizacije. 

Na splošno je kodeks etike sestavni del etične infrastrukture organizacije in njenih programov skladnosti poslovanja. Zato je kodeks etike postal del regulativnih zahtev na nacionalni (npr. 406. člen Sarbanes-Oxleyjevega zakona) ali panožni ravni (npr. Evropski bančni organ: Smernice o notranjem upravljanju). Vendar čeprav formalni kodeks etike zdaj velja za obveznega v organizacijah, je njegova uspešnost pri spodbujanju etičnih namenov in vedenja še vedno vprašljiva. 

Čeprav različne študije predstavljajo različne vpoglede v zapleten proces uspešnosti kodeksa, ostaja en vidik enako bistven, vendar veliko spregledan. To je vpliv jezika ali zapisanih besed v kodeks etike na vedenje odločevalcev. 

Namen tega članka je biti vodnik pri pisanju kodeksa etika z jezikovnega vidika. Na podlagi različnih študij - zlasti s področja psihologije in vedenjskih ved - bomo prikazali, katere besede in jezikovno strukturo je treba uporabiti v kodeksu etike, da bi dosegli največji učinek in uspešnost. 

»Morati« je bolje, kot »naj bi/mogoče« 

Najbolj raziskana tema je povezana z uporabo besede obveznost ali dolžnost v kodeksu etike. Besede brez močnega prizvoka obveznosti - morati, prepovedati, smeti - v primerjavi z manjšim prizvokom - smeti, naj bi - povzročajo manjšo skladnost s kodeksom. Negativna naravnanost - prepovedati, ne smeti - naj bi prav tako pomagala odvračati od neetičnega ravnanja, vendar pa je lahko prevelika prepoved škodljiva.  

To so potrdile študije, saj so organizacije, ki objavljajo kodekse etike, dosegale višjo stopnjo skladnosti s kodeksom, če je jezik kodeksa vseboval srednje ali visoke obveznosti - člani bodo/morajo - v primerjavi z jezikom nizkih obveznosti - naj, bi lahko.iii   

»Mi/jaz« namesto »on/organizacija/to« 

Uporaba zaimkov prve osebe, kot sta mi in jaz, kaže na višjo stopnjo sprejemanja kodeksa etike kot uporaba zaimkov tretje osebe, npr. oni, ono ali organizacija/podjetje. Raziskave so pokazale, da stavek »Mi smo zavezani integriteti« dosega višje ravni zavezanosti in je uspešnejši pri spodbujanju etičnega vedenja kot stavek »Organizacija je zavezana integriteti«.iv 

Besede brez močnega prizvoka obveznosti - morati, prepovedati, smeti - v primerjavi z manjšim prizvokom - smeti, naj bi - povzročajo manjšo skladnost s kodeksom etike. 

Ta pristop je zelo priljubljen tudi v novi dobi razmišljanja (npr. Simon Sadek), zlasti v psihologiji, saj se zdi, da pri besedah z neposrednim predmetom možgani sprejmejo formulacijo kot svojo in ne kot nekaj zunanjega. Poleg tega so raziskave potrdile, da imajo ljudje, ki so sodelovali pri oblikovanju pravil - namesto da bi jim bila pravila preprosto dana - boljše rezultate pri upoštevanju teh pravil.v   

To pojasnjuje tudi uporabo tvornika/trpnika v kodeksu etike. Čeprav naj v slovenščini ne bi uporabljali pasivnega glasu/trpnika, je to tudi priporočljivo pri pisanju kodeksa etike. Raziskave so pokazale, da je to verjetno zato, ker pasivni glas vsiljuje neosebni odnos do dejanja; uporaba pasivnega glasu v kodeksu etike ni primerna, če organizacija želi, da njeni deležniki kodeks etike sprejmejo.vi 

Bodite preprosti in jasni 

Včasih želijo biti ljudje uglajeni, zato uporabljajo zapletene besede, da bi zveneli bolj prefinjeno. Na žalost to ni prava pot v etiki. Postopek nominalizacije, pri katerem se samostalnik tvori iz druge besede (npr. kvalificirati - kvalifikacija) ali pa samostalniška besedna zveza nadomesti osnovno besedno zvezo (npr. »sprejetje politik in praks« namesto »sprejeli smo politike in prakse«), negativno vpliva na uspešnost kodeksov etike.vii Podobno je z uporabo tujk (npr. substitucija, namesto zamenjava). 

Kodeks etike je napisan za ljudi, ki ga uporabljajo v vsakdanji praksi. Kot tak mora biti preprost za razumevanje. Razlog je mogoče iskati v tem, da je kodeks etike v zadnjem času postal orodje za pooblaščence za skladnost, ki so običajno pravniki, kar bi lahko pojasnilo vsiljevanje pravnega in bolj »preginjenega« jezika, ki se prikrade v kodeks etike. 

Pot naprej: vse se začne z besedami 

Kodeks etike je najpomembnejši dokument v zvezi z etiko organizacije, vendar se vse začne z besedami - pisanimi ali govorjenimi. Veliko ljudi zanima pomen besed in njihov vpliv na človekove misli, čustva in vedenje.  

Uporaba zaimkov prve osebe, kot sta mi in jaz, kaže na višjo stopnjo sprejemanja kodeksa etike kot uporaba zaimkov tretje osebe, npr. oni, ono ali organizacija/podjetje. 

Žal se pri kodeksu etike včasih pozabi, da je napisan za ljudi. Uporaba jezika, tudi s slovničnega in jezikovnega vidika, je ključnega pomena. Vpliva na odločevalca, ko bere/uporablja kodeks etike. Ta preprosta pravila, predlagana v tem članku, lahko pripomorejo, da bo kodeks etike resnično živ in uspešen, s čimer bo organizacija postala bolj etična.  

Čeprav je formalni jezik morda videti bolj impresiven, kodeksi etike, napisani v preprostem jeziku, bolj odmevajo pri zaposlenih. Preprosta formulacija z neposrednimi zaimki (jaz, mi) zaposlenim omogoča, da kodeks etike uspešneje vključijo v svoje vsakdanje delo.  

Literatura in viri 


1. Wittgenstein, L. (1922). Tractatus Logico-Philosophicus, prevod: Charles K. Ogden. Dostopno: https://en.wikisource.org/wiki/Tractatus_Logico-Philosophicus.   

2. Kaptein, M., & Schwartz, M. S. (2008). The effectiveness of business codes: A critical examination of existing studies and the development of an integrated research model. Journal of Business Ethics, 77, 111–127. 

3. Kaptein, M. (2004). Business codes of multinational firms: What do they say? Journal of Business Ethics, 50, 13–31. 

4. Kish-Gephart, J. J., Harrison, D. A., & Treviño, L. K. (2010). Bad apples, bad cases, and bad barrels: meta-analytic evidence about sources of unethical decisions at work. Journal of Applied Psychology, 95(1), 1. 

5. Deci, E. L., & Ryan, R. M. (2013). Intrinsic motivation and self-determination in human behavior. Berlin: Springer Science & Business Media. 

6. Schwartz, M. S. (2004). Effective corporate codes of ethics: Perceptions of code users. Journal of Business Ethics, 55, 321–341. 

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije