Namen prispevka je opozoriti na velike stroške in ekonomske posledice stresa, absentizma, prezentizma in fluktuacije zaposlenih ter poudariti pomen dobrega počutja in duševnega zdravja ter učinkovitosti ukrepov promocije (duševnega) zdravja na delovnem mestu.

Delo je eno izmed zelo pomembnih področij v življenju vsakega posameznika. Imeti službo oz. delo, za katerega si plačan, človeku zagotavlja eksistencialno varnost, ga izpopolnjuje, zagotavlja socialno mrežo, prinaša samospoštovanje in samozavest. Po drugi strani pa je ključno, kako se posameznik na delovnem mestu počuti, kako doživlja/ocenjuje zahteve delovnega mesta in svoje sposobnosti, kakšno je razmerje in ravnovesje med vloženim naporom in plačilom za opravljeno delo. Slabo počutje, dolgo časa trajajoč ali ponavljajoč negativni stres slabo vpliva tako na duševno kot fizično zdravje posameznika1, pa drugi strani pa ima tako za delodajalca kot za državo velike finančne posledice2.

Kaj kažejo podatki o stresu v EU?

V Evropski uniji je doživljanje stresa na delovnem mestu najpogostejša težava povezana z delovnim mestom, saj jo navaja 27 % delavcev, kar 53 % pa jih meni, da je stres na delovnem mestu ključno tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu. Stres, depresivnost in anksioznost so tudi najpogosteje omenjene zdravstvene težave v zvezi z delom v večini držav članic EU3.

Slovenski delavci v primerjavi s povprečjem v EU 27 pogosteje poročajo, da delajo več (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu kljub bolezni (prezentizem) in redkeje izostajajo z dela (absentizem)4. Večina slovenskih anketirancev je poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 % pa jih je navajalo splošno utrujenost. Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina slovenskih anketirancev, nekoliko več žensk kot moških. Zdravstvene in psihične težave, o katerih je poročalo največ anketirancev, so bile: živčnost, spalne motnje in mišična napetost5.

Kaj pa doživljanje stresa med prebivalci Slovenije?

Po podatkih slovenske raziskave CINDI 20126 med odraslimi, starimi med 25. in 64. letom, je približno 26 % vprašanih stres doživljalo zelo pogosto oz. vsakodnevno, pogosteje so ga doživljale ženske, bolj izobraženi in tisti v starostni skupini 25–39 let. Hude težave z obvladovanjem stresa je imelo 4 % vprašanih in približno 26 % jih je zelo pogosto doživljalo stres in imelo hkrati težave z njegovim obvladovanjem. Kar 87,1 % vprašanih meni, da stres (od vseh naštetih dejavnikov, ki so bili še kajenje, premalo gibanja, nepravilna prehrana, debelost itd.) v največji meri prispeva k slabemu zdravju in visoki umrljivosti odraslih prebivalcev. Vprašani so kot najpogostejše vzroke za stres navedli: obremenitve na delovnem mestu (61 %), slabe gmotne pogoje (32 %), probleme v družini (29 %), slabe odnose s sodelavci (18 %), hrupno okolje 13 %) in osamljenost (12 %).

Zanimivi so tudi podatki o depresiji, ki je ena najpogostejših duševnih motenj pri nas in v svetu. Da so bili v zadnjem mesecu v depresivnem stanju, je ocenilo 23,2 % vprašanih, depresijo, ki jo je diagnosticiral zdravnik, pa je navedlo 8 % vprašanih, medtem ko je antidepresive v zadnjem tednu jemalo 12,5 % vprašanih, 5,5 % pa je v zadnjem tednu jemalo pomirjevala ali uspavala.

Absentizem in prezentizem v Sloveniji

Po podatkih NIJZ v Sloveniji med leti 2008 in 2014 beležimo največ bolniških odsotnosti zaradi bolezni mišično skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo odsotnosti zaradi poškodb in zastrupitev pri delu, nato odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj. V letu 2014 je bilo 17.715 primerov bolniške odsotnosti in 724.623 izgubljenih koledarskih dni zaradi duševnih in vedenjskih motenj, ki so v povprečju trajale 40,90 dneva7, kar sodi med najdlje trajajoče odsotnosti.

O prezentizmu v Sloveniji nimamo veliko podatkov, zadnji razpoložljivi so iz leta 20125, ko je kar 59,2 odstotka anketiranih odgovorilo, da so v zadnjem letu delali navkljub bolezni, kar je za 20 % več od povprečja EU, ki znaša 39,2 odstotka. V zadnjih 12 mesecih ni bilo na bolniškem dopustu niti en dan 60,7 odstotka sodelujočih, 27 odstotkov pa jih je navedlo, da se bojijo, da bodo v naslednjega pol leta izgubili službo. Prezentizem je zaznan predvsem zadnja leta v času gospodarske krize in povečanega odpuščanja. Stroka za prezentiste šteje zaposlene, ki so v teku enega leta vsaj dvakrat prišli v službo, čeprav so se počutili bolne ali so bili celo poškodovani. Obstaja pa še drugi pomen prezentizma, in sicer, ko se zaposleni na delovnem mestu zadržuje dlje, kot je potrebno, ne izkoristi odmorov niti dopustov, strokovnjaki pa to povezujejo predvsem s strahom pred izgubo zaposlitve.

Slabo zdravje zaposlenih pa ni le resen osebni in družbeni problem, pač pa ima tudi številne finančne in druge posledice za delodajalce. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zato že vrsto let sofinancira projekte za promocijo zdravja na delovnem mestu z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Eden izmed njih je tudi projekt Znanje za zdravje delavcev, v okviru katerega NIJZ in Inštitut za produktivnost izvajata tridnevna, pa tudi nekajurna usposabljanja na temo promocije zdravja za predstavnike delavcev. V okviru projekta je na voljo tudi priročnik o duševnem zdravju na delovnem mestu in priročnik promocije zdravja za delavske predstavnike, ki je uporaben tudi za druge odgovorne za promocijo zdravja v podjetjih (vse gradivo je na voljo na spletni strani http://www.znanje.zdravje-delo.si). Projekt Znanje za zdravje delavcev je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 kot že omenjeno finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Opombe (pomen kazalnikov): Primeri: primer bolniške odsotnosti z dela je zaključen neprekinjen bolniški dopust v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniški dopust začel. Koledarski dnevi: število izgubljenih koledarskih dni vključuje vse dnevne odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju. Odstotek BS (% BS): Odstotek bolniških dopustov (% BS) je odstotek izgubljenih koledarskih dni v opazovanem letu. Izgubljeni koledarski dnevi na zaposlenega (IO): Indeks onesposabljanja (IO) je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca na leto. Število primerov na 100 zaposlenih (IF): Indeks frekvence (IF) je število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta na 100 zaposlenih v enem letu. Povprečno trajanje odsotnosti: Resnost (R) je povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega vzroka. *Poškodbe in zastrupitve pri delu imajo od leta 2013 spremenjeno definicijo – kot poškodbe pri delu se več ne upošteva poškodb, ki nastanejo na poti na delo in na poti z dela. Zato so vrednosti neprimerljive.