Koliko “prevarantov” najdemo med zaposlenimi v sloveniji
Čas branja
4 min
Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, katerega značilnosti so občutki dvomov v lastne sposobnosti, kompetentnost in inteligentnost, kljub temu da objektivni dosežki posameznikov kažejo na nasprotno. Ti posamezniki menijo, da jih drugi ljudje zaznavajo kot bolj sposobne, kot v resnici so, kar pri njih povzroči občutke prevare. Sindrom prevaranta dokazano negativno vpliva na posameznikovo mentalno zdravje, uspeh v karieri, posledično pa tudi na različne organizacijske učinke.
V raziskavi, v kateri je sodelovalo 317 zaposlenih oseb z različnih delovnih področij, smo preverjali pojavnost sindroma prevaranta med zaposlenimi v Sloveniji.
VIP
Berite brez omejitev!
Neomejen dostop do spletnih vsebin je na voljo naročnikom.
Koliko »prevarantov« najdemo med zaposlenimi v Sloveniji?
Čas branja
4 min
Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, katerega značilnosti so občutki dvomov v lastne sposobnosti, kompetentnost in inteligentnost, kljub temu da objektivni dosežki posameznikov kažejo na nasprotno. Ti posamezniki menijo, da jih drugi ljudje zaznavajo kot bolj sposobne, kot v resnici so, kar pri njih povzroči občutke prevare. Sindrom prevaranta dokazano negativno vpliva na posameznikovo mentalno zdravje, uspeh v karieri, posledično pa tudi na različne organizacijske učinke.
V raziskavi, v kateri je sodelovalo 317 zaposlenih oseb z različnih delovnih področij, smo preverjali pojavnost sindroma prevaranta med zaposlenimi v Sloveniji.
Značilnosti sindroma prevaranta
Za posameznike s sindromom prevaranta je značilno, da zase menijo, da so nesposobni, predvsem na področju intelektualnih sposobnosti in kariernem področju, čeprav njihovi objektivni dosežki kažejo nasprotno.1 Ti posamezniki ne zmorejo ponotranjiti svojih dosežkov in verjamejo, da njihov uspeh ni odraz njihovih sposobnosti, temveč posledica sreče, poznavanja »pravih« ljudi, dejstva, da so bili ob »pravem času na pravem mestu«, njihove očarljivosti in karizme, večje količine vloženega truda od drugih oziroma tega, da jim je nekako uspelo druge pretentati, da so sposobnejši, kot v resnici so.2 Posledično neprestano živijo v strahu, da jih bodo drugi »razkrinkali« kot manj sposobne in neinteligentne,3 zaradi česar so izredno kritični do sebe ter svojega dela in dosežkov. Zase menijo, da si ne zaslužijo uspeha, ki so ga dosegli, prepričani pa so tudi, da svojih uspehov ne bodo mogli več ponoviti, razen če bodo v to vložili izredno veliko truda.3 Zaradi močnega strahu pred neuspehom ter skrbi, da se ne bi osramotili pred drugimi, si nekateri že na začetku postavijo cilje, ki so pod njihovimi sposobnostmi. Značilno je tudi, da le s težavo sprejemajo pohvale, priznanja in pozitivne povratne informacije glede svojih dosežkov, oziroma jim ne verjamejo.3
Kadar so posamezniki s sindromom prevaranta soočeni z določenim ciljem, ki ga morajo doseči, oziroma nalogo, ki jo morajo narediti, postanejo zaskrbljeni, anksiozni ter začnejo dvomiti o sebi. Takrat se po navadi odzovejo na dva načina.3 Prvič, izjemno dobro in natančno se pripravijo na izvedbo naloge, saj lahko tako svoj uspeh pripišejo trudu ali sreči, ne pa svojim sposobnostim. Drugič, z delom odlašajo do zadnjega trenutka, kar naj bi predstavljalo neke vrste obrambo pred negativnimi posledicami potencialnega neuspeha. Na ta način lahko neuspeh pripišejo pomanjkanju truda in ne pomanjkanju sposobnosti.4 Običajno so uspešni pri izvedbi naloge oziroma doseganju ciljev, čemur sledijo kratkotrajni občutki sreče in olajšanja. Hkrati s pozitivnimi občutki pa uspeh pri njih povzroči tudi ojačanje občutkov prevare, saj uspeha ne dojemajo kot odseva njihovih resničnih sposobnosti. Ob novi nalogi se občutki anksioznosti in dvomov vase ponovno pojavijo in tako imenovan prevarantski cikel,3 se ponovi.
Pojavnost sindroma prevaranta
Raziskave iz tujine (ZDA, Velika Britanija) kažejo, da naj bi bil sindrom prevaranta prisoten pri 20 % zaposlenih posameznikov6 in pri 70 % splošne populacije.6 Ljudje z značilnostmi sindroma prevaranta so najpogosteje tisti, ki so bili v otroštvu ali mladostništvu zelo uspešni na različnih področjih (šolsko, športno …) in se jim je težko soočiti z dejstvom, da ne bodo mogli vedno biti najboljši.3 Sindrom prevaranta naj bi bil zelo pogost tudi pri mladih odraslih (79,3 %), ki ravno vstopajo na trg dela in začenjajo s kariero, zaradi česar čutijo velik pritisk, da se izkažejo.7 Pogosto se pojavlja tudi pri zaposlenih, kadar začenjajo z novimi projekti, napredujejo ali zavzamejo drugo delovno mesto.3,5
Raziskave sindroma prevaranta v povezavi s spolom niso enotne. Nekatere raziskave so pokazale, da so značilnosti sindroma prevaranta bolj izražene pri ženskah,8,9 druge raziskave pa so pokazale, da tudi moški v približno isti meri kot ženske doživljajo značilnosti sindroma prevaranta.10,11
VIP
Berite brez omejitev!
Neomejen dostop do spletnih vsebin je na voljo naročnikom.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.
Nujno potrebni piškotki
Nujni piškotki se vedno namestijo, saj omogočajo nemoteno uporabo spletnega mesta. Uporabljajo se v namene košarice v spletni trgovini, varovanje spletnega mesta pred napadi in podobno. Ti piškotki ne shranjujeno nikakršnih podatkov o uporabniku (obiskovalcu).
Analitični piškotki
Ti piškotki se uporabljajo za spremljanje uporabe spletne strani z uporabo Google Analytics.
Oglaševalski
Oglaševalske piškotke uporabljamo za prikaz personaliziranih oglasov na družabnih medijih in spletnih iskalnikih kot so Facebook, Instagram, Google in podobni.
