KOLIKO "PREVARANTOV" NAJDEMO MED ZAPOSLENIMI V SLOVENIJI

KATARINA ŠAVRIČ, MAG. PSIH. IN IZR. PROF. DR. EVA BOŠTJANČIČ, VODJA KATEDRE ZA PSIHOLOGIJO DELA IN ORGANIZACIJE, ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO, FF UL

Facebook
LinkedIn

Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, katerega značilnosti so občutki dvomov v lastne sposobnosti, kompetentnost in inteligentnost, kljub temu da objektivni dosežki posameznikov kažejo na nasprotno. Ti posamezniki menijo, da jih drugi ljudje zaznavajo kot bolj sposobne, kot v resnici so, kar pri njih povzroči občutke prevare. Sindrom prevaranta dokazano negativno vpliva na posameznikovo mentalno zdravje, uspeh v karieri, posledično pa tudi na različne organizacijske učinke.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo 317 zaposlenih oseb z različnih delovnih področij, smo preverjali pojavnost sindroma prevaranta med zaposlenimi v Sloveniji.

Značilnosti sindroma prevaranta

Za posameznike s sindromom prevaranta je značilno, da zase menijo, da so nesposobni, predvsem na področju intelektualnih sposobnosti in kariernem področju, čeprav njihovi objektivni dosežki kažejo nasprotno.1 Ti posamezniki ne zmorejo ponotranjiti svojih dosežkov in verjamejo, da njihov uspeh ni odraz njihovih sposobnosti, temveč posledica sreče, poznavanja »pravih« ljudi, dejstva, da so bili ob »pravem času na pravem mestu«, njihove očarljivosti in karizme, večje količine vloženega truda od drugih oziroma tega, da jim je nekako uspelo druge pretentati, da so sposobnejši, kot v resnici so.2 Posledično neprestano živijo v strahu, da jih bodo drugi »razkrinkali« kot manj sposobne in neinteligentne,3 zaradi česar so izredno kritični do sebe ter svojega dela in dosežkov. Zase menijo, da si ne zaslužijo uspeha, ki so ga dosegli, prepričani pa so tudi, da svojih uspehov ne bodo mogli več ponoviti, razen če bodo v to vložili izredno veliko truda.3 Zaradi močnega strahu pred neuspehom ter skrbi, da se ne bi osramotili pred drugimi, si nekateri že na začetku postavijo cilje, ki so pod njihovimi sposobnostmi. Značilno je tudi, da le s težavo sprejemajo pohvale, priznanja in pozitivne povratne informacije glede svojih dosežkov, oziroma jim ne verjamejo.3

Kadar so posamezniki s sindromom prevaranta soočeni z določenim ciljem, ki ga morajo doseči, oziroma nalogo, ki jo morajo narediti, postanejo zaskrbljeni, anksiozni ter začnejo dvomiti o sebi. Takrat se po navadi odzovejo na dva načina.3 Prvič, izjemno dobro in natančno se pripravijo na izvedbo naloge, saj lahko tako svoj uspeh pripišejo trudu ali sreči, ne pa svojim sposobnostim. Drugič, z delom odlašajo do zadnjega trenutka, kar naj bi predstavljalo neke vrste obrambo pred negativnimi posledicami potencialnega neuspeha. Na ta način lahko neuspeh pripišejo pomanjkanju truda in ne pomanjkanju sposobnosti.4 Običajno so uspešni pri izvedbi naloge oziroma doseganju ciljev, čemur sledijo kratkotrajni občutki sreče in olajšanja. Hkrati s pozitivnimi občutki pa uspeh pri njih povzroči tudi ojačenje občutkov prevare, saj uspeha ne dojemajo kot odseva njihovih resničnih sposobnosti. Ob novi nalogi se občutki anksioznosti in dvomov vase ponovno pojavijo in tako imenovan prevarantski cikel,3 se ponovi.

Pojavnost sindroma prevaranta

Raziskave iz tujine (ZDA, Velika Britanija) kažejo, da naj bi bil sindrom prevaranta prisoten pri 20 % zaposlenih posameznikov6 in pri 70 % splošne populacije.6 Ljudje z značilnostmi sindroma prevaranta so najpogosteje tisti, ki so bili v otroštvu ali mladostništvu zelo uspešni na različnih področjih (šolsko, športno …) in se jim je težko soočiti z dejstvom, da ne bodo mogli vedno biti najboljši.3 Sindrom prevaranta naj bi bil zelo pogost tudi pri mladih odraslih (79,3 %), ki ravno vstopajo na trg dela in začenjajo s kariero, zaradi česar čutijo velik pritisk, da se izkažejo.7 Pogosto se pojavlja tudi pri zaposlenih, kadar začenjajo z novimi projekti, napredujejo ali zavzamejo drugo delovno mesto.3.5

Raziskave sindroma prevaranta v povezavi s spolom niso enotne. Nekatere raziskave so pokazale, da so značilnosti sindroma prevaranta bolj izražene pri ženskah,8,9 druge raziskave pa so pokazale, da tudi moški v približno isti meri kot ženske doživljajo značilnosti sindroma prevaranta.10,11

Vpliv na kariero zaposlenih in na delovno organizacijo

Več raziskav je potrdilo negativne vplive značilnosti sindroma prevaranta na zaposlene in posledično na organizacije. Značilnosti sindroma prevaranta se statistično pomembno negativno povezujejo z zadovoljstvom na delovnem mestu. Pozitivno se sindrom prevaranta povezuje s kontinuirano pripadnostjo, kar pomeni, da zaposleni z značilnostmi sindroma prevaranta pogosteje ostajajo na svojih delovnih mestih zato, ker se jim to s finančnega, socialnega ali psihološkega vidika trenutno bolj splača (izgube, če bi odšli, so previsoke). Sindrom prevaranta vpliva tudi na druge vidike delovnih organizacij. Vodje s sindromom prevaranta raje podelijo vse vrste delovnih nalog – bolj rutinske in težje, podrejenim, ki prav tako kot oni izražajo značilnosti sindroma prevaranta.12 To ima lahko negativen vpliv na organizacijo, saj naj bi bili pri izvedbi težjih nalog, ki predstavljajo večji izziv, bolj uspešni tisti zaposleni, ki imajo bolj pozitivno mnenje o svojih sposobnostih, kar pa ni značilno za osebe s sindromom prevaranta.13

Sindrom prevaranta zaposlenim lahko predstavlja tudi notranjo oviro pri napredovanju na višje položaje v organizacijski hierarhiji,5 saj imajo ti zaposleni manjšo željo in motivacijo po vodilnih položajih.15 Pomembno negativno se sindrom prevaranta povezuje tudi z višino plače in napredovanjem.