Koliko vlagate v neotipljiv kapital in koliko bi morali?
Čas branja 8 minGlavni cilj organizacijskega dizajna je doseči racionalno uporabo vseh virov v organizaciji. Sengul (2018) organizacijski dizajn predstavi v novi luči, in sicer kot odziv na konkurenco in s tem povezano strategijo podjetja. Tako je izbira organizacijskega dizajna tudi izbira konkurenčne strategije.
Izvedeli boste: Raziskava o vlaganju v neotipljiv kapital. Kako z org. dizajnom do vitkejše strukture in večje konkurenčnosti. Vpliv investicij v neotipljiv kapital na agilnost podjetja.
Slaba polovica slovenskih podjetij je v letu 2021 v organizacijske in poslovne izboljšave procesov investirala 2 % prihodkov ali manj. Pri tem četrtina podjetij sploh ni investirala v omenjeno kategorijo (Erjavec, 2023). Organizacijski dizajn, kot poudarja J. R. Galbraith (2002: 154), predstavlja neprekinjen proces sprejemanja odločitev o vrsti vprašanj, povezanih s strukturo in značilnostmi organizacije ter procesi in sistemi znotraj organizacije.
Se uvrščate med agilna podjetja?
Več kot stoletje raziskav, ki jih motivira zanimanje za učinkovitost in uspešnost organizacij, je bilo posvečenih razumevanju temeljev organizacijskega dizajna. Taylor (1911), Weber (1978) in Barnard (1938) so v svojih delih s področja organizacijskega dizajna zasnovali načrtovanje nalog in formalno organizacijsko strukturo.
Pri proučevanju, kako je organizacijski dizajn povezan s konkurenčno strategijo, Sengul (2018) obravnava organizacijski dizajn v smislu pozicioniranja podjetja v konkurenčnem okolju. Izbira organizacijskega dizajna je predstavljena kot konkurenčna izbira.
Organizacijski dizajn je del široko uveljavljene definicije neotipljivega kapitala, ki ga sestavljajo:
(1) računalniške informacije (baze podatkov, programska oprema),
(2) inovativni kapital (R&R, oblikovanje, raziskave tal in naravnih resursov, patenti, licence) in
(3) ekonomske kompetence (blagovne znamke, organizacijski kapital, človeški kapital) (CHS, 2006).
Intenzivna konkurenca zahteva učinkovitejše, običajno vitkejše strukture, ker povečuje potrebo podjetij, da so bolj prilagodljiva in organizacijsko učinkovita (agilna).
