Kompetence čustvenega delovanja
Čas branja 9 minČustvena inteligentnost je opredeljena kot zmožnost razumevanja in obvladovanja lastnih čustev ter prepoznavanja tistih čustev, ki so okoli vas.
Koncept čustvene inteligentnosti sta leta 1990 prvič uvedla ameriška psihologa, zaslužna akademika in znanstvenika - John Mayer (University of New Hampshire) in Peter Salovey (Yale University), kasneje ga je populariziral psiholog Daniel Goleman. Zakaj obvladovanje čustvene inteligentnosti pomembno prispeva k razvoju kariere posameznika kot tudi k uspešnosti timov in organizacije kot celote, več v nadaljevanju, s posebnim poudarkom na smernicah za podjetja, ki zaposlujejo mlado delovno silo.
Čustvena inteligentnost
Združitev pojma čustev in inteligentnosti lahko povežemo kot zmožnost ustreznega prepoznavanja, nadzorovanja in preučevanja posameznikovih čustev, za razvoj ustreznih vedenjskih vzorcev. Mayer in Salovey sta prva definirala sposobnostni model čustvene inteligentnosti v povezavi z intelektualnim in čustvenim razvojnim potencialom posameznika in izpostavila pomembnost empatije. Njun sposobnostni model (MSCEIT) se osredotoča na preučevanje mentalnih sposobnosti, povezanih z obdelavo čustvenih informacij in kako te vplivajo na posameznikovo razmišljanje. Model izpostavlja pomembnost čustev pri reševanju problemov in kompetence čustvenega delovanja razdeli na štiri dele.2
Razumevanje pojmov inteligentnosti
V zadnjih nekaj desetletjih se je razumevanje pojmov inteligentnosti in čustev spremenilo – če je inteligentnost včasih pomenila popolnost, danes ljudje prepoznavajo pomembnost nepopolnosti kot temelj za učenje in izboljšanje. Čustva, ki so včasih predstavljala prekletstvo, pa so danes prepoznana kot element bistvenega pomena.4
Ugotovitve raziskovalcev
Med preučevanjem uspeha organizacij so raziskovalci ugotovili, da je ta v veliki meri odvisen od človeških sposobnosti, kakovostnega vodenja in sprejemanja pravilnih odločitev, osrednji pomen pa imajo tudi psihološke sposobnosti, kot na primer sposobnost obvladovanja čustev. Posamezniki, ki svoja čustva obvladujejo slabše kot drugi, bodo v določenih situacijah hitreje čutili brezup in posledično prej obupali. Raziskovalci so izoblikovali idejo, da je uspešnost odvisna tudi od čustvene inteligentnosti posameznikov.1 Za razliko od IQ-ja se čustvena inteligentnost lahko priuči, kar je dolgotrajen in naporen proces, vendar pa na dolgi rok izjemno koristen. Organizacije morajo za konkurenčnost in uspešnost čustveno inteligentnost vpeljati na vse ravni delovanja. V današnjih organizacijah so nujno potrebni čustveno inteligentni posamezniki, ki bodo osnova za razvoj avtentičnih vodij, ti pa bodo organizacijam omogočali doseganje najvišjega potenciala in dolgoročnega uspeha.7
Po Golemanovem modelu čustveno inteligentnost razložimo s štirimi področji - zavedanje sebe, obvladovanje sebe, zavedanje okolja in obvladovanje medosebnih odnosov. Z razvojem zavedanja lastnih čustev in samozavesti nadzorujemo in usmerjamo lastne, tudi škodljive impulze ter premislimo, preden se odzovemo. Vodje z zavedanjem in obvladovanjem sebe razvijejo sposobnost vztrajnega doseganja ciljev, razumevanja čustev drugih in odzivajo se skladno s čustvenimi odzivi svojih sodelavcev. Zadnje jim omogoča medsebojno razumevanje, sposobnost ustvarjanja medosebnih stikov in zaupnega odnosa z drugimi. Vodenje s čustveno inteligentnostjo je pozitivno in neposredno povezano s poslovni rezultati in ustvarja konkurenčno prednost. Hkrati se organizacije v dobi kompleksnosti vse bolj zavedajo, da se izzivi funkcije vodenja dogajajo na področju obvladovanja medosebnih odnosov, zato v pomoč uvajajo coaching, kot podporo osebnemu razvoju z vidika čustvene inteligentnosti na ravni posameznikov in tudi timov.