Kompetence duhovno inteligentnih voditeljev
Čas branja 6 minKompetence duhovno inteligentnih voditeljev odražajo stopnjo njihove duhovne inteligentnosti. Ta je odraz njihove zrelosti in razvitosti v duhovnem, čustvenem, kognitivnem, socialnem in psihološkem smislu. Duhovna inteligentnost voditeljev se zrcali na vseh področjih njihovega udejstvovanja in se postopoma razvija v procesu spoznavanja, obvladovanja in spreminjanja sebe. Začne se torej z osebnim duhovnim vodenjem in izrazi v vlogah, ki jih živimo. Torej tudi v vlogi voditelja.
Vsak posameznik ali organizacija ima določeno stopnjo duhovne inteligentnosti. Za razvoj visoke stopnje duhovne inteligentnosti je treba spremeniti kulturo podjetja, to je dvigniti motive na višjo raven in spremeniti vrednote, na katerih temeljijo motivi.1 »Duhovno vodenje« kot stil vodenja motivira voditelje, da naredijo nekaj bistveno pomembnega.2 Na osnovi razumevanja izvora, karakteristik in dinamike »duhovnih sider« voditeljev, ki temeljijo na zasnovi »kariernih sider« lahko opredelimo različno usmerjenost vrednot duhovno inteligentnih voditeljev. Te vrednote izhajajo iz naslednjih »duhovnih sider«: dovršenost, sočutje, strast, navdih, raziskovanje, predanost, hvaležnost, vztrajnost z odločnostjo in sodelovanje, ki se izraža predvsem v strpnosti in sprejemanju.3 Kakovost organizacijske kulture je odvisna predvsem od obnašanja, vedenja vodij organizacije, odnosov med vodjami in njihovega odnosa do ostalih zaposlenih. Kultura organizacije se lahko preoblikuje le z osebno transformacijo voditeljev, saj se spreminjajo ljudje in ne organizacija.4 Za evolucijo organizacijske kulture, ki izgrajuje duhovno inteligentno organizacijo, je potrebna določena kritična masa vodstvene elite, ki sledijo najvišjim motivom.1,4 Duhovno usmerjeni voditelji so bolj produktivni, bolj donosni, bolj veseli in imajo več energije.5 V praksi se duhovna inteligentnost voditeljev izraža skozi spoštovanje do drugih, udejanjanje pravičnosti, izražanje skrbi za druge, pozorno poslušanje ter cenjenje prispevkov drugih. Izvajanje duhovnih praks, kot so meditacija, samoraziskovanje in prakse samorefleksije, pisanje dnevnika, branje kakovostne duhovne literature, povečuje menedžerske zmožnosti voditeljev.6
V praksi se duhovna inteligentnost voditeljev izraža skozi spoštovanje do drugih, udejanjanje pravičnosti, izražanje skrbi za druge, pozorno poslušanje ter cenjenje prispevkov drugih.
Poznamo več konceptualnih modelov duhovne inteligentnosti, ki predvsem skozi kompetence, ki naj bi jih imeli duhovno inteligentni ljudje, zlasti voditelji, kažejo na stopnjo razvitosti njihove duhovne inteligentnosti. Eden izmed modelov je »Model SQ kompetenc«, ki v osnovi izhaja iz modela čustvene inteligentnosti Daniela Golemana. Model vključuje notranje in zunanje vidike duhovne inteligentnosti, in sicer:
