KOMUNICIRANJE JE KOŠČEK V SESTAVLJANKI DELOVNE SREČE

PETRA BOŽIČ BLAGAJAC in MAJA LONČAR, mednarodno certificirani menedžerki delovne sreče in svetovalki za pozitivno organizacijsko kulturo, Paleta znanj

Facebook
Twitter
LinkedIn

Skoraj dve tretjini odraslega življenja preživimo ob delu. Vsaj enkrat na teden tri četrtine zaposlenih v svojem delovnem okolju ni srečnih. Zato je še posebej pomembno, da nas delo izpolnjuje in da ga imamo radi. Srečni ljudje smo bolj učinkoviti, posledično tudi bolj uspešni pri delu. Srečnim zaposlenim je mar, kaj se dogaja v podjetju in s podjetjem. Srečnejši tudi bolje komuniciramo in sodelujemo z drugimi.

Z rednim in kakovostnim komuniciranjem gradimo tisto najpomembnejše za vsakega posameznika – odnos. Odnos s sodelavci je tisto, kar je večini zaposlenih pri delu najpomembnejše.

Pozitivna povratna informacija je najbolj učinkovita metoda, da osrečiš ljudi

Pozitivna povratna informacija nas pri delu še posebej osrečuje. Zaradi pohvale, priznanja ali izkazanega spoštovanja smo manj pod stresom in bolj produktivni. Spodbuja pozitivna čustva, ki razširijo naše zavedanje in spodbujajo izvirnost, raznolikost ter raziskovalnega duha pri razmišljanju in delovanju.

Povratna informacija je na splošno vir učenja in rasti. Navdihuje dialog. Govori o tebi, ne o meni. Promovira zavzetost. Napolni praznino, ki jo povzroča dvom. Je srce motivacije. Njen namen je pomagati. Pokaže, da ti je mar. Povratna informacija je več kot nasvet ali ocena. Je informacija, kako daleč smo s svojimi prizadevanji pri doseganju cilja in kako biti še boljši.

V resnici je dobrodošel vsak odziv. Globalna raziskava zavzetosti zaposlenih OfficeVibe1 kaže, da kar 32 % zaposlenih čaka na povratno informacijo svojega nadrejenega več kot tri mesece. Da so redni odzivi zelo koristni, jih meni 96 %, 83 % pa odziv resnično ceni, ne glede na to, ali je pozitiven ali negativen. Pohvalo prejme manj kot enkrat tedensko 72 %. Kar 83 % jih meni, da je bolje prejeti pohvalo kot fizično nagrado.

Povratna informacija je eno najbolj neizkoriščenih in podcenjenih orodij komuniciranja

V veliko podjetjih tovrstna kultura sploh ne obstaja. Veliko vodij pri svojem vodenju izhaja iz tradicionalnega razmišljanja, da je pohvala nepomembna ali neučinkovita. Zgodi se, da celo zagovarjajo, da zaposlenih ne bi smeli pohvaliti, saj samo opravljajo svoje delo. Nekatera podjetja imajo močno kulturo negativne povratne informacije; dobro opravljeno delo gre mimo v tišini, vsaka najmanjša napaka pa je močno kaznovana. Tudi splošne kulture v državah se razlikujejo med seboj; Američani pretiravajo s pohvalo, na Danskem je redkost, v Rusiji se skorajda ne zgodi, redka je tudi v Nemčiji.

Pozitivna povratna informacija ne vzame veliko časa in ne povzroča stroškov, je pa eden najbolj učinkovitih načinov, da podjetje postane srečno in posledično tudi bolj produktivno. Podjetja s srečnimi zaposlenimi (srečna podjetja) so bolj želeni delodajalci, imajo bolj srečne stranke, odsotnost z dela je nižja, manjša je fluktuacija zaposlenih in posledično imajo tudi boljše poslovne rezultate.

Pohvala pri delu je pomembna, saj pokaže ljudem, da dobro delajo, da ustvarjajo spremembo in rezultate. To ustvarja občutek ponosa, ki prav tako pomembno vpliva na delovno srečo. Pohvala nas hkrati motivira za prihodnje naloge. Prinaša pa tudi krepitev odnosov pri delu. Ko nekoga pohvališ, mu s tem pokažeš, da mu namenjaš pozornost in da si sposoben videti njegovo dobro delo in pozitivne lastnosti. Ena temeljnih psiholoških potreb je, da drugi vidijo in prepoznajo dobro v nas. To, kako nas vidijo drugi, hkrati pomembno prispeva k oblikovanju naše identitete. Vemo, da so ljudje, ki nikoli niso videni ali so videni samo v primeru slabega dela, bolj izpostavljeni tveganju za razvoj duševnih stisk ali celo bolezni.

Najbolj učinkovita je tista pohvala, ki je pristna; pohvališ, ko to resnično misliš. Tista, ki je pomembna; ko pohvališ za nekaj, kar je vredno pohvale. Najpogosteje so to rezultati, ker so najbolj očitni in vidni. Lahko pa pohvalimo tudi prizadevanja in osebne značilnosti. Učinkovita je tudi tista pohvala, ko ljudem poveš, kaj točno so naredili dobro. Vsak lahko pohvali vsakogar. Seveda bi vodje morali pohvaliti zaposlene, toda tudi sodelavci se lahko pohvalijo med seboj in ne nazadnje lahko pohvalijo tudi vodjo in celo stranke ali dobavitelje.

Pomembna je tudi negativna povratna informacija, vendar mora biti podana na pravi način. Osebno, konstruktivno, spoštljivo in ob pravem času, da je oseba pripravljena poslušati.

Komuniciramo nenehno

Z besedami, s pogledom, s telesom. Albert Mehrabian je že pred 40 leti zapisal 7-38-55 pravilo osebne komunikacije, po katerem govorica telesa predstavlja 55 % komuniciranja in samo 7 % besede, ki jih izgovorimo. V času, ko osebno komuniciranje vse bolj nadomeščajo digitalne oblike, to s seboj prinaša tudi veliko več nerazumevanja oziroma napačnega razumevanja. To lahko povzroči neprijetne občutke in vpliva na manj prijetno vzdušje na delovnem mestu, na pomanjkanje delovne sreče.

Zato je dobro načrtovano pozitivno komuniciranje izjemno pomembno za ustvarjanje rezultatov in odnosov – osnovnih gradnikov delovne sreče v podjetju in organizaciji. Tako lažje dosežemo zadane cilje, ustvarjamo boljše rešitve, naredimo nekaj dobrega in vemo, da nas sodelavci ter vodje cenijo ter spoštujejo kot človeka in se počutimo del ekipe. Če se dobro poznamo med seboj, vemo, kako je potrebno komu pristopati, mu predstaviti dvoj predlog, da bo izveden v obojestransko korist, kako lahko skupaj zastavimo cilje in jih tudi dosežemo. Dobro se spoznamo, ko se pogovarjamo (še o čem, razen o delu), ko se vsak dan naučimo kaj novega o ljudeh, s katerimi preživimo tako velik del življenja.

Ne pozabimo pa, da se komunikacija začne pri vsakem izmed nas. V osnovi že s preprostimi besedami, kot so prosim, hvala, dober dan in nasvidenje. Če se jim pridružita še nasmeh in stisk roke, pa je zmaga zagotovljena. Ko komunikacija temelji na spoštovanju, potrpežljivosti in razumevanju, je njena moč neizmerna in odpira skoraj vsa vrata.

Pohvalo prejme manj kot enkrat tedensko 72 %. Kar 83 % jih meni, da je bolje prejeti pohvalo kot fizično nagrado.

Literatura in viri:

1 www.officevibe.si; The global State of Employee Engagement, www.officevibe.com/state-employee-engagement, january 2019.