Komunikacijsko o komuniciranju med generacijami
Čas branja 6 minVčasih, ne pa vedno, je zanimivo opazovati bližnje srečanje dveh generacijskih svetov. Še posebej postane zabavno, če osebno nisi vključen v te diskusije. Si predstavljate babyboomerja, ki je popolnoma šokiran, ko mu (sicer podrejeni) predstavnik Generacije Y v svojem slengu razlaga, da se ne strinja z njegovim pogledom na določeno problematiko?
Človek potrebuje samo še kokice in dovolj časa, da opazuje, kako se bo situacija razpletla. Na eni strani babyboomer, formalen (beri: raba vikanja skoraj 30 let mlajšega sodelavca) in osredotočen na delo, ki mu je (praktično) na prvem mestu, na drugi strani pa mladenič, ki je ambiciozen, odločen, sproščen, direkten in ceni avtonomijo?
Komunikacijske medgeneracijske »nesreče«
Ja, diši po konfliktu. Velikem konfliktu, ki se konča tako, da je babyboomer popolnoma šokiran in prepričan, da take nesramnosti ne bo preživel. Mladenič pa pihne dolge lase z obraza in se zatopi v svoj računalnik, natakne slušalke in akcija.
Komunikacijske »nesreče« med generacijami navadno povzročajo veliko dvigovanja obrvi na obeh straneh. V družini smo tega vsi navajena. Babico lahko pri njeni obravnavi polpretekle zgodovine mlajši preslišijo, babica pa zmaje z glavo, ko trije vnuki na kosilu buljijo vsak v svoj telefon. Snahe si pulijo lase zaradi tašč in obratno, tasti se zatopijo v pogovor z zeti in še bi lahko naštevali. Ko pa se kosilo ali druga oblika skupnega druženja na (velikokrat) veselje vseh udeleženih, še vedno vsak odrine na svoj konec in živi svoje življenje po svoji lastni presoji. Na delovnem mestu pa to ne gre tako zlahka. Takšni komunikacijski šumi privedejo do situacij, ki lahko velikokrat pripeljejo do konfliktov, kar neprijetno vpliva na delo in (ne)doseganje delovne uspešnosti. Kako boš sodeloval s tistim neprijetnim starejšim občanom iz računovodstva, ki sploh ne ve, kaj je Facebook? In kako boš obratno sodeloval s tistim malinovcem iz trženja, ki ne zna osebno povedati ničesar, samo pošilja vprašanje za vprašanjem na mail (nad tem, da boste uporabljali Slack, je že obupal).
Kaj resnično vpliva na različnost?
Podjetja in posamezniki na delovnem mestu so v času, ko je v podjetju več različnih generacij, postavljeni pred izziv, kako izkoristiti raznolikost pozitivnih prednosti teh generacijskih segmentov. Seveda pa so tudi postavljeni pred izziv, kako zmanjšati trenja, ki nastanejo zaradi teh razlik. V idealnem svetu bi se namreč zgodilo to, da se bodo vsi učili drug od drugega. Kar pa je po svoje prav težavna naloga. Del odgovora je pravzaprav to, da ljudje znotraj podjetja začnejo kreativno razmišljati, kako najbolje sodelovati s svojimi sodelavci.
Poznavalci že dolgo uporabljajo segmentacijo: veterani (rojeni med 1900 in 1945), babyboom generacija (rojeni med 1946 in 1964), Generacija X (rojeni med 1965 in 1979), Generacija Y (rojeni med 1981 in 1999), križanci in še se nadaljuje. S tem ne mislijo posameznika postaviti v skupino, ki je ne morejo preseči, saj nekateri, sodeč po lastnostih posamezne skupine, sebe nikoli ne bi vključili v segment, ki ga določa leto njihovega rojstva. Ste si že ogledali, kaj velja za vašo generacijo? Mnogi so mi že komentirali, da tudi slučajno niso Generacija X, ampak se prej vidijo kot Generacija Y. Segmentacija nam samo pomaga, da prepoznamo neke tipične lastnosti in kako je lažje komunicirati s človekom, ki jih ima. Generacije so namreč definirane z geografskim položajem in letom rojstva, moramo pa upoštevati, da nas kot osebe najbolj oblikujejo način naše vzgoje, tehnologija, s katero smo odraščali, ekonomija, ki je bila značilna za čas našega življenja, in zgodovinski trenutki, ki odločilno vplivajo na svet okoli nas. Pri tem mislimo denimo na dogajanja, kot je bila gospodarska in finančna kriza, ki smo jo občutili letu 2008 ali pa 11. september, ko sta v terorističnem napadu padla »Dvojčka«, ali pa padec berlinskega zidu, če naštejemo samo nekaj takih za lažjo predstavo. Strokovnjaki so odkrili, da lahko skozi proučevanje delovanja ljudi opazimo konsistentnost in predvidljivost v smislu obnašanja glede na te faktorje. Kar torej resnično vpliva na to, v kateri segment vključimo ljudi, je predvsem to, kako kmalu v življenju so bili izpostavljeni določeni tehnologiji in kulturi ter lokaciji v smislu ruralnosti ali urbanosti. Mestni otroci običajno hitreje pridejo v stik s tehnološkimi trendi kot denimo otroci z vasi – da pa ne bo dvigovanja obrvi: seveda to ni pravilo.
Obrniti raznolikost in različnost v prid
Na delovnem mestu morajo ljudje ne glede na razlike v dojemanju, ali je nekdo po njihovem mnenju zastarel, neprijazen, ne zna dvignit telefona, zna pa poslati 20 tekstovnih sporočil, ne razume, da »Slack« omogoča dober pretok informacij po celotnem podjetju, ki se nahaja na petih trgih, razumeti in delovati kot člani ene ekipe, na isti barki. In prvi korak pri premoščanju te vrzeli je zagotovo pomoč in izobraževanje ljudi, da obstajajo razlike in jim pomagati, da te razlike razumejo in komunicirajo glede na specifike posameznika. Ključ je v tem, da vsak prizna, da ima drugačno komunikacijsko znanje, ki ga je mogoče izkoristiti za najboljšo podporo organizaciji. Mhm … sliši se … kot da bi skušali razumeti nano-tehnologijo. Pa ni. Počasni in subtilni premiki so možni. Če si recimo rečemo: aha, Generacija Y se zelo dobro počutijo pri uporabi nove tehnologije, Generacija X je najbolj navajena na osebno komunikacijo po telefonu, babyboomerji so odlični pri ena-na-ena komunikaciji, potem razmislimo o večji uporabi platform, kot so Skype in podobne rešitve. Te namreč zajamejo zelo širok spekter, saj osebo vidimo, slišimo, lahko jo posnamemo, lokacija pa pravzaprav ni pomembna. Vodilni imajo v resnici tisto vlogo, ki določijo ton za organizacijo in temelj tega tona je način komunikacije. Tega se verjetno vsi zavedamo, še bolj dobro pa se zavedamo, da dobra komunikacija ne pomeni le prenosa informacij enosmerno navzdol, temveč gre za delitev informacij in zaupanje ljudem, da bodo te informacije tudi interpretirali, ter poslušali (in seveda slišali) druge.
Kaj lahko iz komunikacijskega vidika torej naredimo na tem področju? Predvsem ljudem pomagajte odpreti oči. Preden se boste lotili tega projekta začnite z osnovami: najprej spoznajte strukturo svojih ljudi, nato pa vodilne naučite prepoznavati razlike in tudi, kako naj delajo z vsako skupino tako, da bodo iz ljudi privabili njihoov najboljše. Temu naj sledi izobraževanje vseh zaposlenih o medgeneracijskih razlikah v komunikaciji, motivaciji, načinu razmišljanja in kanalih, ki jih najraje uporabljajo za prenos informacij. Ljudem omogočite, da se spoznajo med seboj. S tem boste prešli cono neprestanega ocenjevanja in lepljenja nalepk. Ko bodo ljudje spoznali svojega »nemogočega« sodelavca, potem boste lažje opredelili pravila igre, ki se imenuje »to mi delaj in tega mi prosim ne delaj«. Tako se bodo različne generacije lažje spoznale in si pomagale s svojim načinom razmišljanja, spoznavanjem različnih komunikacijskih kanalov, vse to pa bo imelo čudovito pozitiven rezultat za vaše podjetje: sodelujoče zaposlene, ki bodo znali svoje razlike spremeniti v moč in poslovno uspešnost celotnega podjetja.
Kar torej resnično vpliva na to, v kateri segment vključimo ljudi, je predvsem to, kako kmalu v življenju so bili izpostavljeni določeni tehnologiji in kulturi ter lokaciji v smislu ruralnosti ali urbanosti.
