HRM

Krajši delovnik kot zaposlitveni model prihodnosti

Čas branja 10 min

Ali je krajši delovnik zaposlitveni model prihodnosti tudi v Sloveniji? Kakšen je interes in s katerimi izzivi se soočajo delodajalci, ki razmišljajo o uvedbi te oblike dela? Predstavili bomo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli marca 2022 med kadroviki v okviru Iniciative za krajši delovnik.

Po množičnem uvajanju dela na daljavo in hibridnega dela, ki smo mu bili priča med pandemijo, delodajalci iščejo nove načine za privabljanje in zadržanje kadra, povečevanje zadovoljstva in produktivnosti zaposlenih ter ustvarjanje konkurenčne prednosti. V luči tega se vedno več delodajalcev spogleduje z idejo 4-dnevnega delovnika, zaposlitve za polni delovni čas z manjšim obsegom opravljenih delovnih ur, pri čemer zaposleni ohrani vse ugodnosti zaposlitve za polni delovni čas.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat1 je delo s krajšim delovnim časom v drugih državah EU pogostejše kot v Sloveniji, kjer je takšno delo v zadnjih letih sicer v porastu. Veliko je bilo že zapisanega o argumentih za uvedbo krajšega delovnika in v številnih študijah ugotavljajo pozitivne učinke.2

Ideja o uvedbi krajšega delovnika je vse glasnejša. Zakaj se kljub številnim pozitivnim učinkom večje število delodajalcev v Sloveniji ne odloči za uvedbo te oblike dela in ali je realno pričakovati, da bo krajši delovnik postal eden izmed zaposlitvenih modelov tudi pri nas?

Trenutna opredelitev delovnega tedna je zastarela

V Sloveniji polni delovni čas ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/13). Za polni delovni čas opredeljuje praviloma 40 ur na teden, lahko pa se z zakonom ali kolektivno pogodbo kot polni delovni čas določi delovni čas do najmanj 36 ur na teden.

Pa je 40-urni delovni teden smiseln in najbolj optimalen? Pogosto ga jemljemo kot nekaj samoumevnega in redko se vprašamo, od kod izvira ter kakšni so argumenti zanj. Leta 1914 ga je uvedel ameriški proizvajalec avtomobilov Henry Ford in od takrat se je tak delovnik obdržal. Gre torej za zaposlitveni model, star več kot 100 let. V teh 100 letih smo priča hitremu napredku in spremembam, a delovnik kljub vsemu ostaja enak. Čas je, da gremo v korak s časom in posodobimo opredelitev delovnika. Oblikovati bi bilo treba zakonodajno podlago, ki bi delodajalcem na tem področju omogočala večjo stopnjo fleksibilnosti.

ZDR-1 sicer omogoča, da delodajalec in zaposleni na podlagi individualnega dogovora skleneta pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (manj kot 40 ur na teden), pri čemer velja, da so vse pravice in obveznosti zaposlenih sorazmerne času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Gre za eno od atipičnih oblik zaposlitve. Zakonodaja obravnava tudi posebne primere opravljanja krajšega delovnega časa, pri čemer zaposleni ohrani pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Gre na primer za invalidnost, starejše delavce, ki so delno upokojeni, starševstvo in druge zdravstvene razloge, kjer zaposleni dela ne more več opravljati polni delovni čas.

Trenutna slovenska zakonodaja zaposlene za krajši delovni čas postavlja v slabši položaj v primerjavi s tistimi, ki so zaposleni za polni delovni čas. S tem delodajalcem onemogoča uvedbo krajšega delovnika na način, da bi zaposleni ohranili vse ugodnosti zaposlitve za polni delovni čas. Slednje pa predstavlja velik izziv za delodajalce, ki želijo ob uvedbi krajšega delovnika ohraniti pravice zaposlenih za polni delovni čas.

Primeri uvedbe krajšega delovnika po svetu in pri nas


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije