Med pripravami na enega od bolj pomembnih internih hackathonov v tujini me je rahlo zaskrbelo, da udeleženci morda še nimajo enake predstave o pričakovanjih in poteku dogodka, kot smo si zamislili v organizacijski ekipi – kar pa je bistveno za uspeh in dober izplen. Sklenil sem, da izmed vseh udeležencev izberem nekaj naključnih imen, uravnoteženih med različnimi državami in poslovnimi enotami, jih kontaktiram in se dogovorim za kratek video klic ter preverim njihovo razumevanje, pripravljenost in pričakovanja.

Mail sem poslal desetim osebam, med katerimi jih je bilo precej na Danskem, ker sta tam sedež podjetja in lokacija hackathona. Bil je petek in od večine sem dobil out-of-office sporočilo in kmalu od enega tudi pojasnilo, da je na Danskem državni praznik. Kljub temu sem dobil skoraj od vseh hitre odgovore – večinoma z avtomatičnim dodatkom »Sent from my iPhone« ali kaj podobnega. Tukaj bi se lahko razpisal cel odstavek na temo zavzetosti, odzivnosti, digitalni dobi, 24/7 dostopu, balansiranju med poslovnim in zasebnim časom in tako naprej. Pa ne bom, vsaj ne preveč. Res je, da so udeleženci internega hackathona prostovoljni in tistega tipa, ki želijo veliko prispevati, ki želijo soustvarjati spremembe in so sicer na splošno zelo angažirani ter zavzeti. Zato ne preseneča, da tudi med prazniki odgovarjajo zelo hitro – seveda z mobilne naprave, verjetno na kakšnem pikniku, morda na sprehodu, morda na postanku kolesarskega izleta. Sklepam po sebi in meni podobnim – ki nas ni tako malo in delamo zelo podobno. To ni več nenavadno in je popolnoma normalno. Zame je to že tako normalno, da mi out-of-office sporočilo izpade že precej arhaično. Kaj sploh pomeni out-of-office? Ko imamo s seboj pametni telefon z dostopom do vseh poslovnih podatkov in maila, out-of-office dejansko ne obstaja. Out-of-office je dejansko state of mind (stanje pripravljenosti), ki pa večinoma – razen sezonskih daljših počitnic na morju ali smučanju – ne traja več kot nekaj ur. Praktično smo ves čas dostopni in to sploh ni moteče – to je nekaj povsem normalnega in pričakovanega. Tako kot smo med delovnim časom zaradi kakšne delavnice, predavanja ali pomembnega intenzivnega sestanka nedosegljivi nekaj ur, tako smo potem več takih večurnih obdobij nedosegljivi med vikendom. V sami osnovi pa je vse skupaj precej podobno. Vedno bolj si nakazujemo oziroma javno objavljamo (npr. z orodjem calendly) obdobja oziroma ure, ko smo na voljo, sicer pa se od okolice pričakuje, da smo pač zasedeni – in tega posebej ne izpostavljamo v nastavitvah maila kot out-of-office. Te stvari se bodo v prihodnjih letih zelo spremenile, še posebej z vedno večjo uporabo AI-asistentov, ki bodo za nas upravljali naš čas, koledarje in odgovarjali za nas, medtem ko bomo mi v občasnih out-of-office obdobjih. Bodi dovolj na temo angažiranosti in zavzetosti med uradnim offline časom oziroma dopustom.

Iz čiste radovednosti sem preveril, kakšen praznik imajo na Danskem, ki ga pri nas nismo imeli. Izkazalo se je, da gre za Store Bedegag ali Great Prayer Day (oz. veliki dan molitve). Sama zgodovina oziroma zgodba tega praznika se mi je zdela zelo zanimiva, še bolj pa dve različni plati te iste zgodbe. Store Bedegag je poenostavitev vse večjega števila cerkvenih praznikov v sedemnajstem stoletju, ki so postajali že precejšnja obremenitev za normalno delovanje države in gospodarstva. Škof Hans Bagger je predlagal združitev več praznikov v enega večjega in pomembnejšega. Na začetku se je zaradi tega tudi imenoval Bagger’s Day in pozneje Great Prayer Day. To je ena stran te zgodbe. Na uradni Wikipedia strani tega praznika ni prav veliko informacij o Hansu Baggerju, pač pa je seveda omenjen kralj Christian V., ki je to tudi uradno razglasil – kakopak, glavni vladar. Kdo ima zares zasluge – škof Bagger ali kralj Cristian. Tisti, ki je idejo oziroma »inovacijo« razvil in implementiral, ali tisti, ki je celotno zadevo dopustil in podprl.

Fokus našega hackathona je bila tudi poenostavitev, ne sicer verskih praznikov, pač pa pomembnih kadrovskih procesov, ki dodajajo vrednost, vendar se jih lahko naredi še bolj učinkovite in enostavne. Ekipa zavzetih »hackatonerjev« razvija in testira ideje, ki so potem izbrane in implementirane, glavne zasluge pa gredo po navadi vodstvu, ki zadevo omogoča, podpira in odstranja ovire. Kdo ima zares zasluge? Po mojem vsi – tisti, ki omogočajo, podpirajo in odstranjujejo ovire, ter tisti, ki zares delajo na idejah, testirajo, pivotirajo in implementirajo. To je tudi bistvena enačba za visoko angažiranost, motiviranost in zavzetost – tudi med Baggerjevim praznikom.

Out-of-office je dejansko state of mind (stanje pripravljenosti), ki pa večinoma – razen sezonskih daljših počitnic na morju ali smučanju – ne traja več kot nekaj ur.