HRM

Le zapisano kulturo organizacije lahko načrtujemo

Čas branja 11 min

Dekodiramo, načrtujemo in upravljamo korporativno DNK in s tem prevajamo vrednote organizacije v njeno vsakodnevno delovanje.

Vsaka organizacija, vsaka ekipa, ki nekaj časa dela skupaj, razvije svojo kulturo. Lahko je usmerjena, načrtno grajena, ali pa je nastala kot refleksija vrednot in obnašanja vodilnih članov organizacije. To niso nujno člani vodstva, lahko so tudi vplivni posamezniki in ključni mnenjski vodje.

»Kultura je vse,« je dejal Lou Gerstner,1 izvršni direktor, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v IBM-u naredil ključni preobrat. V svoji knjigi Kdo pravi, da sloni ne morejo plesati, je zapisal: »Ko sem delal pri IBM-u, sem spoznal, da kultura ni samo en vidik igre; je igra,« zato se je lotil preoblikovanja korporativne kulture.

To je bilo v devetdesetih, a danes, kljub nenehnim spremembam na trgu, novim komunikacijskim kanalom in razvoju tehnologije, ni dosti drugače. Kultura organizacije opredeljuje, kako posamezniki delajo in delujejo, zato predstavlja ključni element uspeha podjetja. Kultura je edina korporativna prednost, ki je ni mogoče kopirati. Konkurenca lahko skopira patente, prevzame zaposlene, kopira strategijo in oglaševalsko tehniko, le kulture ne more.

Angelo Kinicki, profesor managementa na W. P. Carey School of Business, opredeljuje kulturo kot »niz skupnih, samoumevnih, implicitnih predpostavk, ki jih ima skupina, in ki določajo, kako dojema, razmišlja in se odziva na svoje okolje.«

Torej je organizacijska kultura zbirka vrednot, pričakovanj, navad in interakcij, ki vodijo in oblikujejo dejanja vseh zaposlenih. To je skupek lastnosti, zaradi katerih je vaše podjetje to, kar je. Odlična in usklajena kultura se izkazuje v večji uspešnosti, medtem ko disfunkcionalna kultura podjetja ovira delovanje celo najuspešnejših organizacij.

Kultura ni enako kot poslovna strategija ali vrednote, zapisane na steni. Kultura se ustvarja z doslednim vsakodnevnim vedenjem, manifestacijami, ne pa s sporočili zaposlenim ali drugim javnostim. Kulturo podjetja v praksi vidite, ko opazujete, kako se vodja obnaša do zaposlenega, ki ni dosegel cilja, kako se CEO odzove v kriznih trenutkih, ali kako se odzove oddelek za kupce, ko jih pokličete.

Kultura je DNK organizacije in eden izmed najpomembnejših dejavnikov za uspeh vsake organizacije, vendar do zdaj ni bilo standardiziranega načina za njeno dekodiranje, oblikovanje in upravljanje.

Strinjamo se lahko torej, da je kultura, DNK organizacije, eden izmed najpomembnejših dejavnikov za uspeh vsake organizacije. Vendar presenetljivo, do zdaj ni bilo standardiziranega načina za njeno dekodiranje, oblikovanje in upravljanje. Da bodo podjetja in blagovne znamke prilagodljivi, odporni in pripravljeni na prihodnost, jih moramo oblikovati in upravljati na način, ki ni lasten obravnavi arhitekture, temveč moramo ubrati pristop, ki je prej soroden biologiji. In da bi to dosegli, moramo dekodirati in ponovno oblikovati DNK organizacije in jo strukturirati na način, ki nam bo omogočil, da jo znova in znova uporabimo, glede na specifične potrebe in zahteve. Zato najprej potrebujemo skupno razumevanje izrazov: vrednote, domene, manifestacije in brifi.

Večina ljudi zna našteti vrednote svoje organizacije, a ljudje le redko enako razumejo, kaj določena vrednota pomeni pri njihovem vsakodnevnem delu.

Vrednote so načela in standardi vedenja; presoja posameznika, kaj je v življenju bistveno. Vzpostavljajo presojo, kaj je prav in kaj narobe, oziroma, kako »bi moralo biti«. Po navadi vplivajo na stališča in vedenje posameznika ali skupine ter delujejo kot vodilo v vsaki situaciji. Večina ljudi zna našteti vrednote svoje organizacije, a ljudje le redko enako razumejo, kaj določena vrednota pomeni pri njihovem vsakodnevnem delu.

Takšno razumevanje je težko doseči že z bolj vsakdanjimi pojmi, kaj šele z vrednotami, ki so same po sebi abstrakten koncept. Če na primer ljudem naročimo, naj narišejo drevo, niti dve risbi ne bosta enaki. Nekateri bodo narisali listavca s krošnjo, drugi iglavca s Karibov palmo, nekateri bodo narisali korenine, nekateri ne, na nekaterih drevesih bodo jabolka, na nekaterih listje, na drugih samo veje ali okrogla krošnja. Tako različne rezultate daje odziv na besedo drevo, ki je eden najbolj oprijemljivih pojmov, kar si jih lahko zamislimo. Vrednote pa so neoprijemljive.

Domene so področja dejavnosti in znanja, pomembna za organizacijo. Razdelili smo jih na šest skupin: Posel, Ljudje, Partnerji, Izdelek ali storitev, Komunikacija in Prostor. Nekatera področja so skupna skoraj vsem organizacijam, naj so to podjetja, združenja, fundacije ali države. Vse delujejo v neki kategoriji, vse imajo zaposlene in/ali zunanje deležnike, vse komunicirajo znotraj in zunaj organizacije in tako naprej.

Da bi bil koncept uporaben v resničnem življenju, moramo vrednote organizacije spremeniti v oprijemljive dejavnosti na vseh relevantnih področjih. Abstraktne koncepte – vrednote – moramo spremeniti v konkretna dejanja v vseh domenah organizacije. Na tej točki se v proces vključijo manifestacije.


Številka:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije