Letni dopust: na kaj morate biti pozorni
Čas branja 2 minLetni dopust ni le zakonska pravica vsakega zaposlenega, temveč je tudi temelj za zagotavljanje ustreznega počitka in rekreacije, ki so ključni za ohranjanje zdravja in dobrobiti delavcev. Na kaj vse morate biti pozorni, da bo odmera dopusta v skladu s pravili in zakonodajo?
Obenem je treba pri načrtovanju dopustov upoštevati tudi potrebe in zahteve delovnega procesa, da zagotovimo nemoten potek dela in izpolnjujemo cilje podjetja. V tem članku bomo predstavili ključne točke, na katere morajo kadroviki biti pozorni pri koriščenju letnega dopusta, s ciljem ohranjanja uravnoteženega delovnega okolja in zadovoljstva zaposlenih.
Kot v članku Zakonodajni okvir koriščenja letnega dopusta poudarja Rok Pograjc, partner in odvetnik v Odvetniški pisarni Cepič-Umek-Pograjc, imajo denimo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, zaposleni pa ima v vsakem primeru (torej ne glede na to, ali ima otroke ali ne) pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi. Pogoj je le, da delodajalca obvesti najkasneje tri dni pred izrabo letnega dopusta.
Kako je s kolektivnim dopustom?
Velikokrat se denimo zastavlja tudi vprašanje, kako je s koriščenjem dopusta v primeru vnaprej določenega kolektivnega dopusta, torej, ko delodajalec že v začetku leta določi, da bo delovni proces za celotno podjetje ustavljen in delavcem odredi koriščenje letnega dopusta v tem času.
Kadar delodajalec določa kolektivni dopust oziroma vnaprej načrtuje letni dopust, je s tem dolžan delavce seznaniti ob začetku koledarskega leta, obenem pa to lahko stori samo, če zaposleni s tem lahko koristijo osnovni namen letnega dopusta. Kolektivni dopust lahko delodajalec uvede na primer, če predvidi, da v določenem obdobju zaradi poslovnih razlogov ne bi mogel zagotavljati zadostnega obsega dela vsem delavcem.
Kaj je še pomembno pri odmeri letnega dopusta?
- Minimalno trajanje dopusta: Vsak delavec ima pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, pri čemer je nadomestilo plače za ta čas breme delodajalca in mora ustrezati delavčevi plači.
- Zakonske omejitve: Izpostavljeno je, da delodajalci ne smejo ponuditi denarnega nadomestila za neizkoriščen dopust, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.
- Univerzalna pravica: Pravico do dopusta pridobi vsak delavec neodvisno od vrste delovnega razmerja (polni, krajši delovni čas, agencijsko delo, delo na domu itd.) in se pridobi že z dnem sklenitve delovnega razmerja.
- Odmera dopusta: Delodajalci morajo delavce obvestiti o odmeri letnega dopusta najkasneje do 31. marca tekočega leta, pri čemer je dopust možno koriščiti že od začetka koledarskega leta.
- Koriščenje dopusta: Delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do enakega trajanja dopusta kot delavec s polnim delovnim časom, vendar s sorazmerno nižjim nadomestilom plače.
- Komunikacija in odobritev dopusta: Delodajalci morajo skrbno načrtovati izrabo dopusta, pri čemer je potrebno upoštevati tako potrebe delovnega procesa kot pravice delavcev.
- Zdravstvene in druge odsotnosti: Če delavec zboli med letnim dopustom, je smiselno, da se dopust prekine. Delavec je dolžan izkoristiti najmanj dva tedna dopusta do konca leta, preostanek pa do 30. junija naslednjega leta.
- Odpoved pravice in nadomestilo: Odpoved pravici do letnega dopusta je neveljavna, prav tako kot dogovor o denarnem nadomestilu za neizkoriščen dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Literatura in viri
Pograjc, R. Zakonodajni okvir koriščenja letnega dopusta. HR&M revija. 2022. Dostopno na https://www.hrm-revija.si/zakonodajni-okvir-koriscenja-letnega-dopusta