Prakse

Manj dela za večji učinek! Utopija, realnost ali prihodnost?

Čas branja 14 min

Bomo čez čas delali le tri dni v tednu? Ali je sploh možno delati manj, podjetju pa prinesti več? Kakšne so izkušnje podjetij po svetu? In kakšne so izkušnje z uvedbo štiridnevnega delovnika v podjetju Visionect?

Zadnji dve stoletji se delodajalci, gospodarstveniki, politiki in ne nazadnje delavci sami intenzivno ukvarjamo z vprašanjem, ali lahko z manjšim številom delovnih dni podjetje ohrani oziroma še poveča učinkovitost ter celo dobičkonosnost. Vsak prehod na zmanjšano število delovnih dni je bil v zgodovini sprejet kot revolucionaren, a vsakič so poročali o številnih pozitivnih učinkih.

Intenzivno zanimanje za skrajšan način dela je posredno povzročila epidemija Covida-19. V tistem časuso bila skorajda vsa svetovna podjetja prisiljena reorganizirati svoje delo. Hibridni način dela, ki je bil pred epidemijo privilegij posameznikov, je postal standardni način. 

Razvijala so se nova orodja, ki so posameznikom in kolektivom omogočala delati enako dobro, čeprav v ekstremno spremenjenih pogojih. Po epidemiji pa so spremenjeni delovni procesi ostali v uporabi. Tako delodajalci kot zaposleni so spoznali, da je mogoče delati manj, a hkrati bolj učinkovito. S tem so postavili temelje za nov trend svetovnega delavskega gibanja 21. stoletja - 4-dnevni delovnik, ki ga v svetu poznajo tudi pod kratico 4DWW (4-day workweek).

Zagovorniki 4-dnevnega delovnega tedna poudarjajo številne koristi, ki jih ta pristop prinaša tako zaposlenim kot podjetjem. Glavna korist je povečana produktivnost delavcev. Krajši delovni tedni omogočajo zaposlenim večjo osredotočenost na naloge, kar pripomore k bolj učinkovitemu delu. Pridobljeni čas pa zaposleni usmerijo v prostočasne aktivnosti, kar seveda vpliva na boljše počutje in večjo delovno produktivnost. Pozitiven krog je tako sklenjen.

Poleg blagodejnih učinkov na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih zagovorniki 4-dnevnega delovnika poudarjajo tudi okoljske koristi tega pristopa. Dan manj potovanja na delovno mesto pripomore k zmanjšanju emisij CO2. Z dnevom dela manj se zmanjšajo tudi operativni stroški podjetij, kot so stroški električne energije, ogrevanja in hlajenja poslovnih prostorov ipd.

Hkrati pa skrajšan delovni teden predstavlja konkurenčno prednost podjetja v globalni bitki za talente. To velja še posebej za mlajše generacije, ki si želijo večje fleksibilnosti in boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Te koristi so že bile dokazane z različnimi raziskavami in pilotnimi projekti po vsem svetu. 

Kako se sliši prosti petek?

Na Islandiji so med letoma 2015 in 2019 izvedli obsežen poskus štiridnevnega delovnega tedna, v katerega je bilo vključenih 2.500 delavcev. V tem času se je počutje zaposlenih, ki so delali štiri dni v tednu, precej izboljšalo. Prav tako se je izboljšala tudi njihova produktivnost in ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.1

Uspešen je bil tudi poskus, ki ga je leta 2018 izvedlo podjetje Perpetual Guardian na Novi Zelandiji. V eksperimentu so zaposleni izbrali en dodaten prosti dan v tednu in še vedno prejemali polno plačilo. Poskus, ki je povečal produktivnost in zmanjšal stres med zaposlenimi, je pritegnil mednarodno pozornost in privedel v trajno sprejetje 4-dnevnega delovnega tedna.1,2

Podjetja, ki želijo k temu pristopiti, se morajo skrbno pripraviti, analizirati svoje procese, razumeti svojo kulturo in potrebe svojih zaposlenih. 

Poleti 2019 je podjetje Microsoft na Japonskem uvedlo 4-dnevni delovni teden s plačanim prostim petkom ter krajšimi sestanki. Podjetje je poročalo tudi o 23-odstotnem zmanjšanju stroškov elektrike in 40-odstotnem povečanju prodaje na zaposlenega med poskusnim obdobjem.1,3

Največ pozornosti pa je dvignila testna uvedba 4-dnevnega delovnega tedna v Združenem kraljestvu. Sodelovalo je več kot 80 podjetij in organizacij različnih velikosti in panog. Zaposlenim so omogočili, da delajo štiri dni v tednu ob ohranitvi plače za polni, 5-dnevni delovni teden.

Tudi v tem pilotskem projektu so zaposleni poročali o večji osredotočenosti, višji učinkovitosti in posledično večji produktivnosti. Boljše ravnotežje med delom in zasebnim življenjem je vodilo do večjega zadovoljstva, manjšega stresa in višje motiviranosti zaposlenih.

Podjetja so opazila tudi finančne koristi uvedbe 4-dnevnega delovnika. Z zmanjšanjem števila delovnih dni so se znižali stroški energije in vzdrževanje prostorov ter potni stroški. Ti prihranki so prispevali k finančni vzdržnosti 4-dnevnega delovnega tedna brez negativnega vpliva na poslovne rezultate.4,5

Prav eksperiment, ki so ga izvajali v Združenem kraljestvu, je eden izmed najbolj prepričljivih primerov uspešnosti 4-dnevnega delovnika in njegove koristi za zaposlene in organizacije. Predstavlja pomemben korak k širšemu priznavanju in sprejemanju 4DWW kot možnosti za izboljšanje delovnega življenja in poslovnih rezultatov.

Vendar se uspešnost 4-dnevnega delovnika ne zgodi mimogrede. Podjetja, ki želijo k temu pristopiti, se morajo skrbno pripraviti, analizirati svoje procese, razumeti svojo kulturo in potrebe svojih zaposlenih. To so bile teme, s katerimi smo se najintenzivneje ukvarjali, ko smo se v podjetju Visionect začeli spogledovati s 4-dnevnim delovnikom.

4-dnevni delovnik v podjetju Visionect

Visionect je že 15 let vodilni svetovni ponudnik zaslonov, ki temeljijo na tehnologiji elektronskega papirja in se lahko zaradi svojih izjemnih lastnosti uporabljajo v najrazličnejših industrijah. Poleg zaslonov za digitalno označevanje je Visionect poznan kot eden izmed vodilnih svetovnih ponudnikov aplikacij za celostno upravljanje sodobnega delovnega okolja.

Kot podjetje, ki ponuja rešitve za upravljanje sodobnih delovnih okolij, želimo ostati v koraku s trendi na tem področju oziroma te trende celo sooblikovati. Od nekdaj verjamemo, da je razumevanje potreb sodobnih delavcev in trendov v delovnem okolju ključno za uspešno prilagajanje in inovacije.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije