Psihologija

Manj psihosomatike in manj prezentizma

Čas branja 13 min

Danes so zaposleni razpeti med zahteve dela, pričakovanja družbe ter lastne interese in potrebe. Kako zadovoljiti vse deležnike? Zagotovo ni preprosto. Delodajalci z različnimi aktivnostmi spodbujajo in včasih celo nagrajujejo stalno prisotnost na delovnem mestu (kljub bolezni), hkrati
pa vedno bolj aktivno skrbijo za aktivnosti, ki zaposlenim odpirajo številne možnosti do osebnega blagostanja.

Nekatere posameznike motivirajo dosežki, uspeh, priznanje in denar, druge notranje ravnovesje, dober spanec ter skrb zase. Bogati so tisti, ki jim uspe najti ravnovesje. Manj uspešni pa se lahko zatečejo v bolezenska stanja (t.i. psihosomatska obolenja), iščejo izhod v povečanih in intenzivnih športnih aktivnostih, nekateri tudi v manj zdravih odvisnostih.

Ključna je komunikacija

Pomembno je, da se delodajalci zavedajo te problematike ter poskušajo zaposlenim ponuditi delovno okolje, ki omogoča primerno stopnjo avtonomije, ne le pri delu, temveč tudi pri načrtovanju aktivnosti v prostem času. Organizacijska kultura oblikuje ne le delovno okolje, vrednote, stališča, način delovanja, ampak vpliva tudi na vsakega posameznika. In osnova za širitev vzpodbudne in zaposlenemu prijazne delovne kulture je komunikacija, ki prihaja z vrha.

Komunicirati o notranjem zadovoljstvu zaposlenih, o skrbi zase tudi v času bolezni, o dejavnostih, ki bi jih zaposleni lahko izvajali v prostem času, je v slovenskih organizacijah redkost.

Prezentizem – neviden, a zahrbten pojav

V zadnjih letih se v povezavi z zdravjem na delovnem mestu pojavlja zanimanje za prezentizem, čeprav je še vedno slabo raziskan in relativno nov koncept.1 Definicije prezentizma se sicer razlikujejo oziroma se je opredelitev čez leta razvijala. Prvi je prezentizem opredelil Smith2 in z njim označil prihod na delo v nasprotju z izostankom z dela. Sprva tako izraz prezentizem ni bil negativno orientiran. Druss, Schlesinger in Allen3 so kasneje z izrazom prezentizem opredelili zmanjšano učinkovitost na delovnem mestu. Ta opredelitev je prezentizmu dodala negativen prizvok, saj naj bi povečanje prezentizma povzročilo zmanjšanje produktivnosti, negativna usmeritev pa je zaradi zmanjšane produktivnosti postala industrijski standard. Danes izraz prezentizem pomeni »biti v službi«, vendar zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih stanj delovati slabše kot običajno oziroma slabše, kot se od zaposlenega pričakuje.4 Raziskovanje prezentizma je tudi močno geografsko pristransko, saj je bila večina raziskav izvedenih v ZDA, Kanadi, Avstraliji in Skandinaviji, in sicer predvsem v zdravstvenem sektorju.5 Po nekaterih izračunih se v Združenih državah Amerike6 samo 14 % ameriških podjetij ukvarja z merjenjem prezentizma v svojih delovnih okoljih. Monneuse7 dodaja, da v Franciji skoraj ni raziskav, usmerjenih v prezentizem, saj menedžerji preprosto niso zainteresirani. Sklepamo lahko, da je to problem večje razsežnosti.

Problemi, ki jih delodajalcem povzroča prezentizem, so prikrite narave, saj je prezentizem delodajalcem neviden pojav, njegovi (negativni) vplivi in posledice pa so pogosto težje zaznane in obvladljive kot posledice absentizma. Nevidnost pojava oziroma njegovo nezaznavanje je posledica dejstva, da delodajalec za delavca, ki je v službi (prisoten na delovnem mestu), velikokrat ne more oceniti, ali je bolan, koliko je bolan, in če zaradi svojega psihičnega ali fizičnega počutja ne (z)more enako učinkovito opravljati svojega dela in naloženih delovnih nalog kot sicer.1

Pomen telesne aktivnosti za zdravje in delovanje na delovnem mestu

Pomemben varovalnik zdravja, ki vpliva tako na telesno kot duševno zdravje in kakovost življenja, je redna telesna aktivnost,8 nasprotno pa Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je pomanjkanje gibanja četrti vodilni dejavnik tveganja za globalno smrtnost.9 Koristi telesne vadbe za zdravje so glavni razlog, da posamezniki začnejo in vztrajajo z redno telesno aktivnostjo.10 Raziskave so tudi pokazale, da telesna vadba dviga razpoloženje in poveča uspešnost pri delu10,11 ter da je redna telesna aktivnost povezana z večjo zavzetostjo pri delu.12 Nasprotno raziskave kažejo, da sta čezmerna telesna teža ter sedeči način življenja povezana s prezentizmom.12 Številni psihologi in odlična podjetja so zato telesno aktivnost že vključili v strategijo podjetja z namenom dviga razpoloženja in povečanja uspešnosti dela, kar ima za posledico bolj produktivne zaposlene.10


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije