MANJ PSIHOSOMATIKE IN MANJ PREZENTIZMA

Članek je objavljen v reviji april/maj 2020

ANDREJA PETROVČIČ, magistrica psihologije, IMŠ Inštitut za medicino in šport; EVA BOŠTJANČIČ, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije, oddelek za psihologijo, FF UL

Facebook
Twitter
LinkedIn

Danes so zaposleni razpeti med zahteve dela, pričakovanja družbe ter lastne interese in potrebe. Kako zadovoljiti vse deležnike? Gotovo ni preprosto. Delodajalci z različnimi aktivnostmi vzpodbujajo in včasih celo nagrajujejo stalno prisotnost na delovnem mestu (kljub bolezni), hkrati pa vedno bolj aktivno skrbijo za aktivnosti, ki zaposlenim odpirajo številne možnosti do osebnega blagostanja.

Nekatere posameznike motivirajo dosežki, uspeh, priznanje in denar, druge notranje ravnovesje, dober spanec ter skrb zase. Bogati so tisti, ki jim uspe najti ravnovesje. Manj uspešni pa se lahko zatečejo v bolezenska stanja (t.i. psihosomatska obolenja), iščejo izhod v povečanih in intenzivnih športnih aktivnostih, nekateri tudi v manj zdravih odvisnostih.

Ključna je komunikacija

Pomembno je, da se delodajalci zavedajo te problematike ter poskušajo zaposlenim ponuditi delovno okolje, ki omogoča primerno stopnjo avtonomije, ne le pri delu, temveč tudi pri načrtovanju aktivnosti v prostem času. Organizacijska kultura oblikuje ne le delovno okolje, vrednote, stališča, način delovanja, ampak vpliva tudi na vsakega posameznika. In osnova za širitev vzpodbudne in zaposlenemu prijazne delovne kulture je komunikacija, ki prihaja z vrha.

Komunicirati o notranjem zadovoljstvu zaposlenih, o skrbi zase tudi v času bolezni, o dejavnostih, ki bi jih zaposleni lahko izvajali v prostem času, je v slovenskih organizacijah redkost.

Prezentizem – neviden, a zahrbten pojav

V zadnjih letih se v povezavi z zdravjem na delovnem mestu pojavlja zanimanje za prezentizem, čeprav je še vedno slabo raziskan in relativno nov koncept.1