Naroči se
 person
Naroči se
Družba

Marmelada, smisel življenja in zmanjšanje umrljivosti

Čas branja 8 min

Lahko močan občutek smiselnosti lastnega življenja, občutek, da vemo, zakaj smo na tem svetu, vpliva na fizično in umsko zdravje ter izboljša splošno kakovost življenja? Znanstvene raziskave kažejo, da lahko, da celo zmanjša umrljivost1.

V študiji2, ki je vključila skoraj 7.000 posameznikov, starejših od 50 let, so sodelujoči z najvišjo stopnjo življenjskega smisla imeli kar 2,24-krat manjše tveganje za smrt. Zakaj? Mehanizmi, ki se skrivajo za tem, so lahko vedenjski, npr. bolj zdrav življenjski slog, ali pa fiziološki, kot je zaščita pred stresom in izgorevanjem. Vsekakor pa je odsotnost življenjskega smisla psihosocialni dejavnik tveganja, na katerega lahko z določenimi ukrepi načrtno vplivamo. 

Kako lahko spodbudimo iskanje smisla življenja?

Občutek, da ima naše življenje smisel, da ga je vredno živeti, je pomembna dimenzija življenja, prispeva k naši vitalnosti, motiviranosti, odpornosti in trdoživosti. Je eden od šestih elementov psihološkega dobrega počutja3, poleg avtonomije, obvladovanja okolja, osebne rasti, pozitivnih odnosov in samosprejemanja. Poslanstvo nam določa najpomembnejše življenjske cilje, nam daje smer in nas spodbuja, da vlagamo svojo energijo v nekaj večjega od nas samih. Spodbuja nas, da dajemo najboljše od sebe.

Pomagamo si lahko s konceptom življenja, poimenovanim ikigaj. To je japonska beseda4, sestavljena iz dveh pismenk, »iki« (živeti) in »g« (razlog ali vrednost), označuje torej to, za kar živimo. Japonci so ga ubesedili že v 8. stoletju, državni voditelji pa so ga načrtno uporabljali za motiviranje ljudskih množic v času obnove po opustošenju 2. svetovne vojne. V zavest zahodnega človeka se je usidral z raziskovanjem dolgoživosti v ti. »modrih območjih«, predelih sveta z najbolj dolgoživim prebivalstvom. Modro obarvan je tudi japonski otok Okinawa z največjim deležem stoletnikov na svetu. Stoletnikov, ki so čili in dejavni do konca svojega življenja, saj zanje upokojitev ne obstaja. Seveda na njihovo dolgoživost  vpliva pretežno rastlinska prehrana, manjši vnos kalorij, pitje zelenega čaja, gibanje na svežem zraku in trdne socialne vezi. A eden ključnih dejavnikov je osebni ikigaj vsakega posameznika, ki vodi njegovo življenje, od izbire poklicne kariere do odnosov z družino in prijatelji ter hobijev, ki se jim vztrajno posvečajo4.


Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije
Družba

Marmelada, smisel življenja in zmanjšanje umrljivosti

Čas branja 8 min

Lahko močan občutek smiselnosti lastnega življenja, občutek, da vemo, zakaj smo na tem svetu, vpliva na fizično in umsko zdravje ter izboljša splošno kakovost življenja? Znanstvene raziskave kažejo, da lahko, da celo zmanjša umrljivost1.

V študiji1, ki je vključila skoraj 7.000 posameznikov, starejših od 50 let, so sodelujoči z najvišjo stopnjo življenjskega smisla imeli kar 2,24-krat manjše tveganje za smrt. Zakaj? Mehanizmi, ki se skrivajo za tem, so lahko vedenjski, npr. bolj zdrav življenjski slog, ali pa fiziološki, kot je zaščita pred stresom in izgorevanjem. Vsekakor pa je odsotnost življenjskega smisla psihosocialni dejavnik tveganja, na katerega lahko z določenimi ukrepi načrtno vplivamo.

Kako lahko spodbudimo iskanje smisla življenja?

Občutek, da ima naše življenje smisel, da ga je vredno živeti, je pomembna dimenzija življenja, prispeva k naši vitalnosti, motiviranosti, odpornosti in trdoživosti. Je eden od šestih elementov psihološkega dobrega počutja, poleg avtonomije, obvladovanja okolja, osebne rasti, pozitivnih odnosov in samosprejemanja. Poslanstvo nam določa najpomembnejše življenjske cilje, nam daje smer in nas spodbuja, da vlagamo svojo energijo v nekaj večjega od nas samih. Spodbuja nas, da dajemo najboljše od sebe.

Pomagamo si lahko s konceptom življenja, poimenovanim ikigaj. To je japonska beseda2, sestavljena iz dveh pismenk, »iki« (živeti) in »g« (razlog ali vrednost), označuje torej to, za kar živimo. Japonci so ga ubesedili že v 8. stoletju, državni voditelji pa so ga načrtno uporabljali za motiviranje ljudskih množic v času obnove po opustošenju 2. svetovne vojne. V zavest zahodnega človeka se je usidral z raziskovanjem dolgoživosti v ti. »modrih območjih«, predelih sveta z najbolj dolgoživim prebivalstvom. Modro obarvan je tudi japonski otok Okinawa z največjim deležem stoletnikov na svetu. Stoletnikov, ki so čili in dejavni do konca svojega življenja, saj zanje upokojitev ne obstaja. Seveda na njihovo dolgoživost vpliva pretežno rastlinska prehrana, manjši vnos kalorij, pitje zelenega čaja, gibanje na svežem zraku in trdne socialne vezi. A eden ključnih dejavnikov je osebni ikigaj vsakega posameznika, ki vodi njegovo življenje, od izbire poklicne kariere do odnosov z družino in prijatelji ter hobijev, ki se jim vztrajno posvečajo2.

Zahodnjaške interpretacije ikigaja se pogosto osredotočajo na iskanje poklicne poti, torej delovanja za plačilo. A Ikigaj je veliko več kot denar ali karierni uspeh. Pomeni življenjski smisel, ki ni nujno povezan z delom, ki ga opravljamo. Je tisto, kar nas zjutraj dvigne iz postelje in nas poganja skozi cel dan. To so lahko drobne, preproste stvari, s katerimi puščamo sled v svetu. Daje vrednost življenju, hkrati pa nam daje vztrajnost, da ne odnehamo. Opisuje drobne užitke vsakdanjosti kot tudi pomembne cilje in dosežke, pri čemer uspeh ni pogoj, da živimo svoj ikigaj. Kot pravi Mihaly Csikszentmihalyi, smisel zagotavlja zagonsko energijo za življenje3.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije