MARMELADA, SMISEL ŽIVLJENJA IN ZMANJŠANJE UMRLJIVOSTI

MAGDALENA FABČIČ, univ. dipl. biol., coach ACTP, Pogumna.si

Facebook
Twitter
LinkedIn

Lahko močan občutek smiselnosti lastnega življenja, občutek, da vemo, zakaj smo na tem svetu, vpliva na fizično in umsko zdravje ter izboljša splošno kakovost življenja? Znanstvene raziskave kažejo, da lahko, da celo zmanjša umrljivost1.

V študiji2, ki je vključila skoraj 7.000 posameznikov, starejših od 50 let, so sodelujoči z najvišjo stopnjo življenjskega smisla imeli kar 2,24-krat manjše tveganje za smrt. Zakaj? Mehanizmi, ki se skrivajo za tem, so lahko vedenjski, npr. bolj zdrav življenjski slog, ali pa fiziološki, kot je zaščita pred stresom in izgorevanjem. Vsekakor pa je odsotnost življenjskega smisla psihosocialni dejavnik tveganja, na katerega lahko z določenimi ukrepi načrtno vplivamo. 

Kako lahko spodbudimo iskanje smisla življenja?

Občutek, da ima naše življenje smisel, da ga je vredno živeti, je pomembna dimenzija življenja, prispeva k naši vitalnosti, motiviranosti, odpornosti in trdoživosti. Je eden od šestih elementov psihološkega dobrega počutja3, poleg avtonomije, obvladovanja okolja, osebne rasti, pozitivnih odnosov in samosprejemanja. Poslanstvo nam določa najpomembnejše življenjske cilje, nam daje smer in nas spodbuja, da vlagamo svojo energijo v nekaj večjega od nas samih. Spodbuja nas, da dajemo najboljše od sebe.

Pomagamo si lahko s konceptom življenja, poimenovanim ikigaj. To je japonska beseda4, sestavljena iz dveh pismenk, »iki« (živeti) in »g« (razlog ali vrednost), označuje torej to, za kar živimo. Japonci so ga ubesedili že v 8. stoletju, državni voditelji pa so ga načrtno uporabljali za motiviranje ljudskih množic v času obnove po opustošenju 2. svetovne vojne. V zavest zahodnega človeka se je usidral z raziskovanjem dolgoživosti v ti. »modrih območjih«, predelih sveta z najbolj dolgoživim prebivalstvom. Modro obarvan je tudi japonski otok Okinawa z največjim deležem stoletnikov na svetu. Stoletnikov, ki so čili in dejavni do konca svojega življenja, saj zanje upokojitev ne obstaja. Seveda na njihovo dolgoživost  vpliva pretežno rastlinska prehrana, manjši vnos kalorij, pitje zelenega čaja, gibanje na svežem zraku in trdne socialne vezi. A eden ključnih dejavnikov je osebni ikigaj vsakega posameznika, ki vodi njegovo življenje, od izbire poklicne kariere do odnosov z družino in prijatelji ter hobijev, ki se jim vztrajno posvečajo4.

Zahodnjaške interpretacije ikigaja se pogosto osredotočajo na iskanje poklicne poti, torej delovanja za plačilo. A Ikigaj je veliko več kot denar ali karierni uspeh. Pomeni življenjski smisel, ki ni nujno povezan z delom, ki ga opravljamo. Je tisto, kar nas zjutraj dvigne iz postelje in nas poganja skozi cel dan. To so lahko drobne, preproste stvari, s katerimi puščamo sled v svetu. Daje vrednost življenju, hkrati pa nam daje vztrajnost, da ne odnehamo. Opisuje drobne užitke vsakdanjosti kot tudi pomembne cilje in dosežke, pri čemer uspeh ni pogoj, da živimo svoj ikigaj. Kot pravi Mihaly Csikszentmihalyi, smisel zagotavlja zagonsko energijo za življenje5.

Naš ikigaj podpira pet ključnih stebrov6, pet vodil:

- Začnimo z majhnim.

- Osebna osvoboditev.

- Usklajenost in trajnost.

- Radost je v malenkostih.

- Prisotnost tukaj in zdaj.

Tudi velike stvari, doseganje dolgoročnih življenjskih ciljev, torej začenjamo z majhnimi koraki. Pomembno je sprejemanje samih sebe, svoje telesne podobe v ogledalu in svojih sposobnosti ter omejitev. To je težka naloga, a izredno izpolnjujoča, vodi v osebno osvoboditev in je formula za srečo. Potrebujemo usklajenost svojih želja in potreb s soljudmi in z okoljem, tako lahko živimo umetnost trajnostne naravnanosti. Največje radosti življenja se skrivajo v malenkostih, v osredotočenosti na svoje delo, v vsakdanjih radostih, ki jih polno zaznavamo le, če smo prisotni tukaj in zdaj. To nas privede v stanje zanosa pri delu, ko smo najbolj učinkoviti in ustvarjalni, ko v delu uživamo. Pri tem nam zagotovo lahko pomaga tudi redna praksa čuječnosti.

Kako najdemo svoj ikigaj?

Običajno to ni nekaj veličastnega ali izrednega6. Lahko je naša družina, zlasti naši otroci. Lahko je naš poklic, delo prostovoljca, lahko nam ga dajejo verska prepričanja ali pa hobi, ki se mu posvečamo z vso strastjo. Smisel nam lahko prinaša poistovetenje z neko vlogo (mati, učitelj …) ali pripadnost neki skupini (delovni kolektiv, športno društvo …). Lahko pa gre bolj za iskanje samouresničitve skozi te vloge. Ikigaj je vedno v nas, ni pa nič nenavadnega, če ga začnemo odkrivati šele pri štiridesetih. Lahko se tudi spreminja, bodisi ob razpadu družine ali pa v času »krize srednjih let«. Je stvar naše osebne izbire in hkrati naša odgovornost, predstavlja nam izziv, in tudi če se nam trenutno zdi, da ga ne uresničujemo, lahko delujemo v njegovi smeri. Poleg tega, da svoje osebno poslanstvo raziščemo in spoznamo, bo pravi smisel našemu življenju dalo šele to, da ga živimo. Ikigaj ohranjamo, tudi ko se spotaknemo in pademo, ko nam nič ne gre po načrtih. Pomagal nam bo, da se poberemo in ohranimo motivacijo, krepil bo našo odpornost.

Če še nismo poiskali tistega, v kar želimo vlagati najboljši del sebe, si lahko pomagamo s preprostimi vprašanji in vajami, pa tudi z aplikacijami, ki jih najdemo na spletu:

-          Temeljni kamen našega poslanstva so naše vrednote, stvari, ki so za nas res pomembne, zato jih raziščimo.

-          Vsaj mesec dni si vsako jutro zapisujmo odgovor na vprašanje: Kaj še želim narediti do konca življenja? Nato dnevnik odložimo in ga preberimo šele čez mesec dni. Izčistili se nam bodo življenjski cilji, iz katerih lahko sestavimo namen, ki je večji od nas samih.

-          Zapišimo si lasten epitaf. To so stvari, po katerih naj si nas ljudje zapomnijo, to je naša naloga v svetu.

-          Najdimo svoj zgled, ki nas navdihuje, in mu sledimo.

Kaj pa ikigaj podjetja?

Svoje poslanstvo lahko definirajo tudi podjetja, s tem zarišejo okvirje in smisel svojega obstoja7. Poslanstvo opredeljuje odgovornost do lastnikov, kupcev in poslovnih partnerjev, pa tudi širše do skupnosti. Vključuje delovanje v splošno javno dobro (humanitarni, kulturni nameni …) in v dobro zaposlenih (skrb za njihovo dobro počutje, varnost zaposlitve …), s tem pa v okolju vzbuja zaupanje v organizacijo. Če želimo, da je avtentično, mora biti v sozvočju s kulturo podjetja in temeljnimi skupnimi vrednotami tako organizacije kot zaposlenih. Namen obstoja in delovanja organizacije naj se poveže z osebnimi »Zakaj?« zaposlenih, saj to poveča njihovo intrinzično motivacijo5, osmišlja njihovo delo in omogoča tudi boljše ravnotežje med delom in življenjem. Poslanstvo podjetja naj bo tudi v središču poslovne strategije, saj omogoča poslovni uspeh. Zapisano naj bo tako, da ga zaposleni vzamejo za svojega in verjamejo vanj, komunicira naj se na vseh ravneh skozi celo organizacijo.  

Pomembna je skladnost osebnih ciljev in ciljev organizacije, zato naj bo poslanstvo povezano s privlačno, močno in uresničljivo vizijo prihodnosti. Tako za zaposlene glavni vir sreče ne bo več nagrada, temveč trud, ki ga vložijo v svoje delo in notranje zadovoljstvo ob njem. Skladnost delovanja s skupnim smislom bo prispevala k zavzetosti5, predanosti in povezanosti v podjetju, k ustvarjalnosti in svobodni izmenjavi zamisli.

Zakaj so srednja leta najboljši čas za iskanje smisla življenja

Za srednja leta je značilen upad dobrega počutja, dno krivulje sreče v obliki črke U8. Pogosto se ravno v srednjih letih pojavi eksistenčna nemoč, obdobje, ko se nam zdi, da smo izgubili življenjski cilj. Otroci odletijo iz gnezda, umirajo nam starši, razpadajo partnerstva9. Dogajajo se tektonske spremembe v našem sistemu vrednot, kar prinaša ponovno definicijo prioritet in preverjanje smisla življenja. Sredina življenja lahko pomeni upad, hkrati pa tudi priložnost za novo iskrico, nov začetek8. Zato je iskanje poslanstva lahko eden pomembnih elementov promocije zdravja in dobrega počutja v podjetju. Prav iz poslovnega okolja prihaja marmelada v naslovu. Med delavnico v večjem podjetju je ena od udeleženk, Alenka, iskala definicijo svojega poslanstva. Določila je presek tega, v čemer je res dobra in po čemer naj bi si jo zapomnili, tistega, kar počne z vsem srcem in svojih osebnih vrednot. Presenetil jo je uvid, ko je z drugačne perspektive pogledala svojo strast do kuhanja domače marmelade, ki jo podarja ljudem okrog sebe. S tem jim pričara nasmeške na obraze, takšno izkazovanje pozornosti je njen način prispevanja k dobri energiji, tako v službi kot med prijatelji. Ob tej dejavnosti občuti izpolnjenost in smisel. Torej kuhanje in podarjanje marmelade zelo verjetno lahko prispeva k njeni dolgoživosti, pa tudi k sproščenemu ozračju v kolektivu. Ne čudi, da na lončkih marmelade piše: »Alenka, z ljubeznijo«.

Literatura in viri: 

1 Cohen, R., Bavishi, C., Rozanski, A. (2016). Purpose in Life and Its Relationship to All-Cause Mortality and Cardiovascular Events: A Meta-Analysis. Psychosomatic Medicine, 78, 122–133

2 Alimujiang, A., Wiensch, A., Boss, J. et al. (2019). Association Between Life Purpose and Mortality Among US Adults Older Than 50 Years.  JAMA Netw Open. 2019;2(5):e194270.

3 Seifert, T. A., (2005). The Ryff Scales of Psychological Well-Being. Sneto z naslova https://centerofinquiry.org/uncategorized/ryff-scales-of-psychological-well-being/.

4 Garcia, H., Miralles, F. (2017). Ikigaj: Japonska umetnost življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

5 Pink, D. H. (2011). Zagon : presenetljiva resnica o tistem, kar nas dejansko motivira. Maribor: Videotop.

6 Mogi, K. (2018). Ikigaj : japonska pot do smisla življenja. Tržič: Učila International

7 Shuck, B., Rose, K. (2013). Reframing Employee Engagement Within the Context of Meaning and Purpose: Implications for HRD. Advances in Developing Human Resources, 15(4), 341–355.

8 Pink, D. H. (2019). Kdaj : znanstvene skrivnosti natančne izbire pravega trenutka. Ljubljana: UMco.

9 Helson, R., Soto, C. J., Cate, R. A. (2006). From Young Adulthood Through the Middle Ages. In D. K. Mroczek & T. D. Little (Eds.), Handbook of personality development, 337-352. Mahwah, NJ, US: Lawrence Erlbaum Associates Publishers. Sneto z naslova http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.708.6234&rep=rep1&type=pdf